Višje sodišče v Murciji je s sodbo z dne 8. marca 2022 razglasilo za nično odpuščanje uslužbenke teden dni po prejemu spolnega predloga nadrejenega, ki ga je ta zavrnila.
Pod videzom odpovedi zaradi dokončanja dela ali službe je bila v zadevi skrita odpoved kot maščevanje delavki, ker ni sprejela spolnih namigov nadrejenega.
Družba je prijavila prenehanje delovnega razmerja zaradi prenehanja dela v zvezi z dejavnostjo, ki v resnici ni bila zaključena, saj je znano, da so jo po prenehanju še naprej opravljali drugi delavci.
Nadlegovanje
Na božičnem kosilu v podjetju, v gostilni in med igranjem namiznega nogometa, se je ob prisotnosti drugih kolegov dotaknil delavke po zadnjici in ji prišepnil na uho, da želi seksati z njo. Delavka se je skupaj s še eno sodelavko, ki ji je nakazala, kaj se je zgodilo, odločila zapustiti prostor.
Odpoved je bila sporočena teden dni po sestanku delavke, na katerem je možnost, da bi imela razmerja, ponovno predlagal njen nadrejeni, tokrat posredno, ker bi ji bilo to zaradi sprememb, ki naj bi se zgodile v podjetje..
Na tem sestanku se je nadrejeni, če je dobro, opravičil za svoj odnos v lokalu, si očital svoje vedenje in se opravičeval s tem, da morda ni pravi kraj ali način, da se kaj takega začne in da na drugačen ali drugačen način želel je biti drugačen, delavcu je na koncu povedal, da bodo v podjetju kmalu spremembe, da je zelo zadovoljen z razvojem svojega dela, a da mora razmišljati, kaj želi narediti, da obdrži njegova služba.
Ta iter je razkril, da odpoved delavcu ni imela razumnega in utemeljenega razloga, še manj pa, da je bila upravičena ob koncu dela; Po drugi strani Zbornica meni, da obstaja dovolj regionalnih indicev, da bi vedeli, da gre za situacijo spolnega nadlegovanja s strani delodajalca, ki sega do dotika tožnikove zadnjice, in da je prav ta incident pogojeval delavčevo stalnost. v podjetju, tako da je treba po potrditvi indicev o kršitvi temeljnih pravic (v obliki spolne svobode) odpoved razglasiti za nično.
Glede odškodnine za nepremoženjsko škodo pa zbornica poudarja, da se le z razglasitvijo ničnosti odpovedi nepremoženjske škode ne razume kot popravila brez več, ko gre, kot v primeru, za napad na spolne svobode in dostojanstva delavke, ki ji je lastno visoko breme nepremoženjske škode, ki se projicira na intimno premoženje osebe, ki trpi zaradi dotika.
Glede ocene nepremoženjske škode po LISOS-u se sodnik José Luis Alonso v svojem odklonilnem mnenju ne strinja, poleg tega je nasprotoval, da bi bila v okviru odškodnine prikrita sankcija v nasprotju z načelom "non bis in idem" vsiljena.
