Prihaja nova sodba, ki uporablja zakon 'Zerolo' v delovnem sporu zaradi odpovedi. Socialno sodišče v Malagi je obsodilo podjetje, da vrne na delo kuhinjskega pomočnika, ki je bil odpuščen le dva dni po odsotnosti z dela zaradi poškodbe roke. Sodnik je sankcijo označil kot diskriminatorno dejanje do bolnega delavca in jo posledično razglasil za nično, zaradi česar je družbo obsodil, da ga vrne na delo z enakimi pravicami in mu izplača plače, ki jih ni prejel v času reševanja. konflikt.
Po mnenju Alejandra Garcíe, odvetnika iz podjetja Rojano Vera Abogados in odvetnika, ki je zagovarjal primer, je to "relevantna" kazen, saj je ena prvih, ki "razrešuje ničnost odpusta delavca, ker je bil v položaju začasne invalidnosti z uporabo zakona Zerolo. Odločba uporablja tudi predpise, ki veljajo od julija 2022, za dogodke pred začetkom njene veljavnosti.
razprava in razprava
Kot je razvidno iz sklepa, je družba odpoved utemeljila s trditvijo, da je delavec zelo problematičen in da se pogosto pritožuje nad obremenjenostjo. Po poslovni različici naj bi si delavec porezal roko tako, da je sredi pogovora z vodjo nož zapičil v delovno mizo, kar mu je prerezalo kite. Dogodek, ki je povzročil izgubo z napovedjo okrevanja 183 dni.
Dva dni kasneje je bil operater odpuščen zaradi resne kršitve. In v odpovednici je pisalo: "nikomur nespametnemu se ne sme dovoliti, da bi se z nožem prav nič prepiral, še posebej, če ni imel prav."
Manjkajo dokazi
Za sodnika pa podjetje ne zagotavlja dokazov, ki bi podprli to različico. Po drugi strani pa "obstajajo trdni indici, da je odpoved akterja v neposredni povezavi z delavčevo bolniško odsotnostjo zaradi delovne nesreče, ki jo je utrpel dva dni pred tem," poudarja v sodbi.
Pravzaprav je ta sklep razviden iz same odpovedne pogodbe. Sodišče v sodbi navaja, da je pred zakonom Zerolo sledilo doktrini, ki jo je določilo Sodišče Evropske unije v zadevah začasne nezmožnosti in odpovedi, po kateri "da bi bolezen lahko povzročila nezmožnost zaradi učinkov diskriminacije pri obravnavi pri odpovedi pogodbe, je bilo nujno, da začasna nezmožnost ponovno pridobi trajen značaj in bi se lahko izenačila z diskriminacijo ...«.
Z začetkom veljavnosti zakona 15/2022 pa si položaj zasluži še eno branje. Ker podjetje ne zagotovi nobenih dokazov, ki bi podprli svojo zgodbo, njegova odločitev pomeni diskriminatorno dejanje proti bolnemu delavcu, ki spada pod spor v členu 55.5 statuta delavcev ter členih 2.6 in 26 zakona 15/2022. Delodajalec je tisti, ki mora uničiti domnevo diskriminacije in navesti tehtne razloge, ki opravičujejo izključitev. Nekaj, kar se v tem primeru ne zgodi.
Zato sodnica priznava, da je odpoved diskriminatorno dejanje, saj je do nje prišlo šele dva dni po tem, ko je bila delavka odpuščena. Nadaljuje, da se podjetje ne more braniti na načine, kot jih je imel delavec v času nesreče. Še več, družba v nobenem trenutku ni predložila zanesljivih dokazov in dokazov o ravnanju delavke, pravosodni organ je moral vpogledati v dopis, iz katerega je razvidno, da je bil razlog za odpoved začasni dopust.
Po mnenju odvetnika Alejandra Garcíe "bo kar nekaj stavkov, ki bodo uporabili zakon Zerolo, ki bo razglasil ničnost odpovedi, in mnogi drugi, ki bodo pojasnili, da so zahteve nepravične." Po njegovi napovedi bo to "vprašanje, ki bo prineslo rep in bo vrhovno sodišče končalo s poenotenjem doktrine."
