Sodnik iz Santanderja je dva voznika začasne občinske prometne službe razglasil za stalna delavca od leta 2007 · Pravne novice

Socialno sodišče št. 4 v Santanderju je razglasilo dva stalna voznika službe za mestni promet v Santanderju (SMTUS), ki imata pogodbo o zaposlitvi za določen čas od leta 2007.

V sodbi, ki je bila nedavno obveščena in na katero se je mogoče pritožiti pred Socialno zbornico višjega sodišča v Kantabriji, vodja sodišča ocenjuje povpraševanje dveh delavcev in obema priznava pravico do zaposlitve za določen čas.

Kot je pojasnjeno v sklepu, sta se oba delavca udeležila razpisa za štirideset stalnih prostih vozniških delovnih mest v delovni sili SMTUS, ki ga je mestni svet Santanderja razpisal leta 2006, prek svobodne konkurence.

Oba sta opravila tri vaje opozicijske faze, vendar nista pridobila mesta in opravila del usposabljanja v banki zaposlitev, ki je namenjen začasni zapolnitvi prostih delovnih mest zaradi veselja, prilagoditev proizvodnje, uživanja licenc ali dolgotrajne bolniške odsotnosti.

Kot se je nanašal stavek, sta oba poleti 2007 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas na prostem delovnem mestu "za začasno pokritje delovnega mesta med postopkom izbire ali napredovanja za njegovo dokončno kritje in ki bi trajala od tega datuma do ustanovitve prosta mesta za naslednjo opozicijo«. Te pogodbe so trenutno v veljavi.

Delovni mesti obeh delavcev sta vključeni v javno ponudbo zaposlitev za leto 2018 in pripravljajo se podlage, ki bodo urejale izbirni postopek, v katerem se ti delovni mesti trenutno pripravljata.

Mešani položaji

Delavca v tožbi trdita, da krijeta stalne potrebe podjetja, saj sta na enakem položaju od leta 2007, in da sta na borzo vstopila, ker sta opravila selektivni postopek za zaposlitev za nedoločen čas, čeprav je bil ne enega.

SMTU zagovarja začasno naravo pogodb in poudarja, da je od leta 2010 do 2016 veljala ničelna stopnja zamenjave, tako da v tem obdobju ni mogoče vložiti ugovorov.

Vodja socialnega sodišča št. 4 pa je menil, da je bil »po skoraj petnajstih letih trajanja začasne pogodbe« rok treh let, za katerega vrhovno sodišče ocenjuje, da naj bi pogodbe trajale maksimalno, »zelo preseženo«. začasno, "ne da bi obstajal kakšen izreden razlog, ki bi upravičil to trajanje, niti ne more zahtevati proračunskih omejitev, na katere se tožba nanaša".

Kadar koli jih je treba šteti za trajne ali ne, ob upoštevanju, da je Sodišče Evropske unije navedlo, da preoblikovanje pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbe za nedoločen čas državam ni naloženo, se sodnik za sodbo posveti rešitvi, ki jo poda Vrhovno sodišče v nedavni sodbi iz novembra 2021.

Če je torej delavec pridobil na razpisu za zaposlitev za nedoločen čas, jih je opravil, vendar ni pridobil delovnega mesta in se je nato udeležil delovnega mesta s pogodbo za določen čas, »mora biti pogoj delavca urejen, ker bi potem zahteve izpolnjena načela enakosti, zaslug in sposobnosti, ne da bi dejstvo, da ni pridobil položaja, preprečilo izpolnjevanje teh ustavnih zahtev,« je zaključil.