Vrhovno sodišče razglaša, da je odgovornost za poklicno bolezen solidarna, če so nadzorniki zaporedni · Pravne novice

Vsako podjetje se bo odzvalo s svoje strani. Tako je razsodilo vrhovno sodišče z nedavno sodbo, s katero poenoti doktrino in razveljavi solidarno odgovornost več podjetij ter razglasi solidarno odgovornost za povrnitev škode delavca zaradi poklicne bolezni. Sodniki menijo, da je možno individualizirati odgovornost vsakega podjetja glede na delovno dobo delavca v vsakem.

strokovnjak za bolezni

Delavec, ki mu je zaradi poklicne bolezni priznana popolna trajna invalidnost za redni poklic, je tožil družbe, za katere je opravljal storitve, za povračilo škode.

Višje sodišče Galicije je po dolgem sodnem postopku podjetju naložilo odškodnino v višini 52.000 evrov in razglasilo, da mora biti odgovornost solidarna, ne pa solidarna, kot je predhodno razglasilo delovno sodišče, saj meni, da "prej ni bilo mogoče ugotoviti ko zahtevajo stopnjo pripisane odgovornosti, ki bi lahko ustrezala vsakemu od njih, brez poseganja v dejstvo, da lahko ti zaposleni zahtevajo svoj odstotek odgovornosti ex 1145. člen (civilnega zakonika).»

Odgovornost posameznika

V zvezi s tem je vrhovno sodišče, ki je že odločalo o odgovornosti vzajemnih družb glede na to, kar pripada v času nastanka primera, in v primeru poklicne bolezni, - pri kateri vzročni dogodek ne nastopi ob določenem in določen trenutek, temveč da se razvija sčasoma, dokler se bolezni ne manifestirajo – trdi, da je treba odgovornost pripisati konkurenčnim subjektom sorazmerno s časom, ko je delavec izpostavljen tveganjem.

Tako se je sedaj vrhovno sodišče trezno opredelilo do odgovornosti podjetij, čim predvideva odškodnine za škodo zaradi poklicne bolezni, in zagovarja solidarno odgovornost različnih vpletenih podjetij.

In to je, da bi bilo treba po mnenju višjega sodišča solidarnost razglasiti le, kadar ni mogoče individualizirati odgovornosti vsakega podjetja, ki je vpleteno v nastanek škode, tako da, ko je mogoče individualizirati odgovornost vsakega od njih na podlagi v času, v katerem se je za vsakega od njih uresničila zaporedna storitev delavca, je treba uporabiti pravilo skupnega premoženja.

To doktrino o vzajemni odgovornosti lahko ekstrapoliramo tudi na odgovornost gospodarskih družb, prav tako mora biti po sklepu o odškodninski odgovornosti prijavljena tudi sorazmerno s časom, ko je delavec izpostavljen tveganju, in če jo je mogoče individualizirati za vsako podjetje Glede na čas, v katerem je delavec opravljal storitve za vsako od njih, bo skupno; in samo če individualizacija ni mogoča, bo podporna.

Ker je torej v tem primeru možna individualizacija, Vrhovno sodišče presoja pritožbo, da razveljavi sodbo o solidarni odgovornosti in jo nadomesti s solidarno odgovornostjo, glede na delovno dobo delavca za vsako od obsojenih družb.