V nedavni sodbi, izrečeni 18. januarja 2023, je vrhovno sodišče ugodilo pritožbi na poenotenje doktrine, ki jo je vložil finančni subjekt, s katerim ga je oprostilo plačila predčasno upokojenim delavcem vrednosti prispevkov v pokojninske načrte, ki so je bil v času slavja prekinjen.
Ta dolg proces, ki se je začel leta 2013, je prizadel trenutno enega najpomembnejših finančnih subjektov v Španiji, rezultat združitve več regionalnih hranilnic prek Sistema institucionalne zaščite (SIP).
Sprejem tovrstne pritožbe je po besedah delovnopravne ekipe odvetniške pisarne JL CASAJUANA, ki vodi obrambo finančne ustanove, običajno zapleten zaradi zelo zahtevnih zahtev glede istovetnosti primerov med izrekanimi kaznimi. in tiste, ki so navedeni kot nasprotujoči tistim.
V tem primeru je po različnih sodbah na različnih socialnih sodiščih in predvsem zavrnitvi toženih strank Višje sodišče Castilla-La Mancha, v katerem je večina zadev padla kot eden od vpletenih bančnih subjektov Večja lokacija v omenjenem primeru avtonomne skupnosti, ocenjuje pritožbe predčasno upokojenih in zavrača tiste, ki jih je vložila banka v primerih, ko je bilo na instanci ugodeno zahtevkom te skupine.
Izvor in razvoj dejstev
Po izteku ERE januarja 2.011 je veliko delavcev privolilo v predčasno upokojitev, med katerimi je tudi ohranitev prispevkov do datuma dejanske upokojitve oziroma najkasneje do 64. leta starosti.
Uporaba pogojev poteka normalno do decembra 2.013, z veljavnostjo od 1. januarja 2.014 pa do sklenitve kolektivne pogodbe, s katero se med drugimi ukrepi prispevki v pokojninske načrte začnejo veljati do junija. 30. 2017.
Ukrep velja tako za aktivne delavce kot tudi za predčasno upokojence, ki jim je takrat prenehalo delovno razmerje zaradi sporazumne predčasne upokojitve in z zavezo, da bodo prispevke ohranili do dejanske upokojitve oziroma do dopolnitve 64 let.
Predčasno upokojenci po eni strani nasprotujejo uporabi omenjenega ukrepa, ker niso prijavljeni delavci v podjetju, po drugi strani pa poseganju v pogodbo, s katero se odločijo za predčasno upokojitev, od tega pretekla so le tri leta, saj so trdili, da so zagotovili vzdrževanje prispevkov do dogovorjenega datuma.
Komisija za nadzor pokojninskega načrta v ustrezne specifikacije ni vnesla dogovorjenega v kolektivnih pogodbah.
V tem primeru so predčasno upokojenci, ki pripadajo enemu od subjektov, ki so se združili, s široko lokacijo v Castilla-La Mancha, predstavili tudi primerjavo starega sporazuma, po katerem bi njihovi prispevki v pokojninske načrte ostali zajamčeni do izpolnitve 65 leta, ki so bila obračunana do tega trenutka, za kar so bili oblikovani tako imenovani dodatni prispevki, izključno za ta subjekt.
In za zaključek, kar je pomenilo še dodatno težavo, sporazum iz decembra 2.013 je predvideval izterjavo prispevkov ob praznovanju, za kar so zgodnje upokojenci razumeli, da bi moralo veljati zanje, zato so jih poskušali obdržati pri odločitvi za upokojitev. , kar je bilo na koncu jedrsko vprašanje.
Končno je vrhovno sodišče v polni seji ugodilo pritožbi za poenotenje doktrine, ki jo je vložil bančni subjekt, ki se odloči za razveljavitev kazni in posledično subjekt ni dolžan izvršiti prispevka v višini vrednosti tistih, ki so bili zadržani na trenutek veselja.
Kakšne sklepe lahko potegnemo iz stavka?
Ponavlja se doktrina vrhovnega sodišča, po kateri priznanje prejemkov v zvezi s pokojninskimi načrti ni nespremenljiva pravica, ampak je predmet možnosti njene spremembe, zlasti s kolektivnimi pogajanji ali postopki spreminjanja. , zato mora biti zgolj pričakovanje prejemanja prispevkov vedno predmet posebnih predpisov, ki obstajajo v vsakem trenutku.
Veliko sodišč je razsodilo, da se ukrep mirovanja prispevkov v pokojninske načrte uporablja za delavce s prekinjenim delovnim razmerjem, kar je privedlo do spora, ki izhaja iz pravice do izterjave prispevkov, ko so delavci privolili v dejansko slavje. .
V zvezi s tem je čl. 6 RD 1588/1999 z dne 15. oktobra, ki potrjuje Uredbo o izvajanju pokojninskih obveznosti družbe z delavci in upravičenci, ugotavlja, da bo izvedba pokojninskih obveznosti vplivala na obveznosti, ki jih družba prevzame s svojim osebnim premoženjem, in dodaja, da vsaka fizična oseba, ki prostovoljno opravlja svoje plačane storitve na podlagi delovnega razmerja, se bo štela za osebno premoženje, vključno v okviru tega koncepta osebnega premoženja za namene te uredbe, delavci s tistimi, za katere podjetje ohranja pokojninske obveznosti, tudi če zaposlitev razmerje z njimi je bilo prekinjeno, kar je merilo, ki ga je sodna praksa v zadevi pogoltnila, za celotno sodbo vrhovnega sodišča z dne 20. decembra 1.996, ki zagotavlja veljavnost spremembe ukrepov, ki ustrezajo pokojninskim načrtom za delavce, katerih zaposlitev pogodba prekinjena, legitimnost pa d Spremljanje predstavnikov delavcev, da posredujejo v pogajanjih pri številu, ne le delavcev s pogodbo o varstvu, ampak tudi tistih, ki niso aktivni zaradi tega, ker so šli skozi situacijo veselja ali predčasne upokojitve.
In zato na način umetnosti. 41 Prav tako je mogoče spremeniti pravice delavca, ki je že prej odpovedal delovno razmerje, še posebej, če pogoji, ki se spreminjajo, izhajajo iz prejšnjega obstoja te pogodbe o zaposlitvi in veljajo dlje po njeni veljavnosti.
Konflikt nastane, ko je kolektivna pogodba z dne 27. decembra 2.013 z ukinitvijo prispevkov v pokojninske načrte spremenila prejšnjo z dne 3. januarja 2.011, v kateri je bilo dogovorjeno, da delavci, ki so se predčasno upokojili, ohranijo to pravico do upokojitve in, največ do dopolnjenega 64. leta starosti.
Vsekakor se znajdemo pred vprašanjem nasledstva pogodb, ki ga urejata četrti odstavek 82.4. in četrti odstavek 86.4. člena zakona o delavcih, po katerem se v prvem od teh »lahko s kolektivno pogodbo, ki nasledi prejšnjo, zagotovijo pravice, priznane v teh. V tem primeru se bo v celoti uporabljalo tisto, kar je urejeno v novi pogodbi. Drugi člen pa določa, da "sporazum, ki nasledi prejšnjega, razveljavlja slednjega v svoji ureditvi, razen tistih vidikov, ki so izrecno ohranjeni." Tako pri kolektivnih pogodbah velja splošno načelo nasledstva pravnih norm, po katerem kasnejša norma razveljavlja prejšnjo. Tako je sodna praksa razglasila, da kasnejša pogodba v celoti razveljavlja prejšnjo, tako da načelo iregresivnosti pri nasledstvu kolektivnih pogodb ne velja (sodbi Vrhovnega sodišča z dne 16. 12. 1994, 22. 6. 2005). , med drugim), ne da bi po drugi strani lahko poskušali ustvariti ugodnejše pogoje z razveljavljenimi klavzulami kolektivnih pogodb (za vse Sodba z dne 11. 5. 1992 -sk. 1918/1991-). Na ta način mora vzdrževanje določenih vidikov prejšnje pogodbe izrecno izvesti nova, kar se v našem primeru ne zgodi.
V sodbi vrhovnega sodišča, ki jo komentiramo, se polna izbrisna moč pripisuje predupokojitvenemu stanju, ki je odločilno pri uveljavljanju pravice do izterjave ustavljenih prispevkov, saj ne sme mešati preživnine delovnega razmerja do ohranjanja stanja dejavnosti v pokojninskem načrtu, popolnoma drugačne situacije, ki so, kot rečeno, odločilno vplivale na sprejeti sklep zbornice, razlagamo, da dopust v podjetju ni iz veselja, ki bi dajala pravico do izterjave prispevkov, in to zato, ker sporazum z dne 27. decembra 2013 v klavzuli, ki je vključena v 6. točki črke C, določa: "... za tiste, ki so povzročili začasno ustavitev rednih prispevkov in dodatnih prispevkov ali pred konec omenjenega obdobja izrednih prispevkov, zaradi upokojitve, kolektivne odpovedi (51. člen ET) in iz objektivnih razlogov (ar. t. 52 ET) bo prejel izreden prispevek, enak prispevkom, ki bi bili plačani do datuma omenjenega dogodka brez začasne ustavitve prispevkov, predvidene v tem sporazumu ..."
In zbornica trdi, da je do ugasnitve prišlo precej pred prekinitvijo plačevanja prispevkov in seveda ni prišlo iz veselja, saj je imel ob upokojitvi delovno razmerje že od trenutka predčasne upokojitve.
In v tem tradicionalna sodna doktrina o tej zadevi določa, da "suspenz nosi s seboj pričakovanje ponovnega začetka delovne dobe, medtem ko predčasna upokojitev predvideva dokončno prekinitev pogodbe, čeprav je podjetje z delavcem povezano z vrsto zavez ki nastanejo kot posledica pogodbe, v kateri so določeni pogoji predčasne upokojitve in torej predpostavljajo dokončen pogodbeni iztek, ki se lahko vključi v čl. prihodnosti, ki morata vladati med strankama, predvsem zaradi izplačila nadomestila za odloženo plačilo in ohranitve pravic delavca tako na področju socialne varnosti kot v pokojninskem načrtu delodajalca.»
