Jezikovna ovira je po zaslugi prevajalcev vedno nižja. Delo teh strokovnjakov gradi mostove med kulturami, pomaga pri širjenju literature in približuje galicijsko družbo drugim po svetu, katerih jeziki niso dosegljivi mnogim v Španiji. Ne glede na to, ali so galicijski ali iz drugih kultur, vsako leto narašča število prevajalskih strokovnjakov, ki se odločijo preseči angleščino in francoščino. Japonska, Švedska in Norveška so nekatere izmed držav, ki so vzbudile zanimanje prevajalcev, rojenih v Galiciji, ki so z leti študija in dela obvladali te jezike za prevajanje del iz drugih kultur v Rosalíin jezik. In zgodi se tudi obratno.
Aleksandr Dziuba se je zaljubil v Galicijo in se naučil jezika v samo enem mesecu, da je lahko prevajal Castelaova besedila. Zdaj, pod dežjem in snegom, ki te dni prekriva njegov rojstni kraj na jugu Rusije, Rostóv-na-Donú, ta mladi profesor romanske filologije prevede v galicijščino delo, ki je Borisu Pasternaku prineslo Nobelovo nagrado: 'Doktor Živago' (1957). »To je zelo zapletena naloga,« priznava in razmišlja o razlikah med jezikoma. »Pasternak se zelo rad igra z besedami, z zastavljenimi besednimi zvezami in hkrati uporablja dobesedni in figurativni pomen. Pomisliti moram na ekvivalent v galicijščini, ki ima isto igro, in bralca prepričati, da razume pragmatični namen avtorja. Obstajajo izrazi, izrazi in obtožbe iz nekdanje Sovjetske zveze, ki jih ne morem galicizirati. Imeti moraš veliko znanja obeh jezikov,« je pojasnil.
In Dziuba ga ima na pretek. Njegov prvi stik z jezikom je bil pred 12 leti, ko sem po naključju našel album 'Bágoas Negras', antologijo skoraj dvajsetih galicijskih umetnikov, ki jih je združila nesreča Prestige. Leta 2017 znova najde jezik, leta 2019 pa se začne učiti na uradni jezikovni šoli La Coruña, kar mu je prineslo priznanje Celga 4, skoraj najvišji nivo tekmovanja. Njegova ljubezen do jezika ga je celo pripeljala do tega, da je pisal pesmi za revijo Xistral in sestavil prvi galicijski-ruski slovar, ki je bil na voljo na spletu.
Prevod Pasternakovega klasika obema kulturama veliko pomeni. Po besedah Dziube je v Rusiji veliko zanimanje za Galicijo. "Poznam več prevajalcev iz galicijskega v ruščino, v Sankt Peterburgu je celo center za galicijski študij in antologija pisateljev iz Galicije, zlasti Rosalía de Castro, ki je tam zelo cenjena." Kljub temu zanimanju je resnica, da ni veliko prevajalcev iz ruščine v galicijski zaradi poglobljenega znanja Castelaovega jezika, ki ga to delo zahteva. Čeprav Dziuba priznava, da je prevajanje Pasternakovega dela zaradi pomena naslova naloga "velike odgovornosti", je v prihodnosti pripravljen sprejeti tudi druge naloge.
Od Galicije do Japonske
Toda ruščina ni edini eksotični jezik, ki je preveden v galicijski jezik. Gabriel Álvarez prinese jezik na Japonsko zahvaljujoč poklicu, ki ga je prepoznal že v srednji šoli, ko se je začel zanimati za japonsko kulturo, zlasti za mango. Ker nisem našel nobenega dostopnega načina za učenje japonščine, je moral ta mladenič iz O Carballiña to najprej narediti samouk v srednji šoli, nato pa svoje znanje poglobiti na stopnji prevajanja in tolmačenja, čeprav mu je to vzelo. pet let študija, da bi lahko prevedel svoje prvo besedilo.
Študirali ste magisterij iz jezikoslovja na Japonskem, na univerzi v Kobeju, z možnostjo govora leta 2009, ko je pisatelj Haruki Murakami študiral v Santiagu, da bi prejel nagrado. "Lahko sem se srečal z njim osebno in kot rezultat tega srečanja so zahtevali prevod v galicijski jezik njegovega dela 'Tras do solpor'." Poleg tega naslova je Álvarez v galicijščino prevedel še dela »Unha noite no tren da Vía Láctea« Kenjija Miyazawe, ki je izbor kratkih zgodb, in »O ganso salvax« Morija Ogaija.
Álvarez se strinja z Dziubo in spominja, da je bistveni del prevajalskega dela poznavanje dveh jezikov in kultur, s katerima deluje. Zato, čeprav profesionalno prevaja iz japonščine v galicijski, si tega ne bi upal, ker ni materni govorec. V vsaki prihodnosti stroke bo to optimističen znak, ker je trenutno "dobro splošno panoramo prevodov, veliko stvari se objavlja v galicijskem jeziku, predvsem klasike." In to je, da založniki stavijo na eksotiko.
Od Japonske in Rusije do hladnih dežel severne Evrope. Švedska in norveška dela lahko berete tudi v galicijskem jeziku po zaslugi prevajalke Liliane Valado. Radovednost jo je klicala, da je šla na Švedsko s svojim Erasmusom, ko je študirala Prevajanje tolmačenja, in takrat se je začela seznanjati z jezikoslovjem in se je začela zanimati za prevajanje otroške in mladinske književnosti. Pri Valadu je potreboval le dve leti, da je dosegel raven, ki je potrebna za prevajanje. Premiera je bila izvedena leta 2003 s klasiko 'Os irmáns corazón de León', delom Švedinje Astrid Lindgren, avtorice Pipi Dolge nogavice, in Norvežan je prevedel znani roman 'Casa de bonecas' Henrika Ibsena, za uredništvo Xerais . Bogastvo in raznolikost za uživanje v jeziku Blanco Amor.
