Vrhovno sodišče je razsodilo, da je finančni mehanizem socialnega bonusa, ki ga je leta 2016 uvedel dekret-zakon, v nasprotju z zakonodajo Evropske unije zaradi diskriminacije nekaterih podjetij v elektroenergetskem sektorju do drugih.
Socialni bonus je ugodnost socialne narave, namenjena zaščiti določenih potrošnikov (»ranljivih odjemalcev«), ki sestoji iz uporabe popusta na ceno električne energije, porabljene v njihovem običajnem prebivališču. Odločba Vrhovnega sodišča določa mehanizem financiranja, ki je namenjen kritju stroškov tega popusta, sicer vpliva na kontinuiteto njegove uporabe. V drugih državah Evropske unije predvidevajo, da se ta strošek financira iz njihovih splošnih proračunov, vendar se je Španija že od začetka odločila, da to obveznost naloži nekaterim podjetjem v elektroenergetskem sektorju.
V prejšnjih primerih je vrhovno sodišče menilo, da je mehanizem financiranja, vzpostavljen s špansko zakonodajo, v nasprotju s pravom Evropske unije. Finančni sistem je sporočil, da ga zdaj ureja kraljevi dekret zakon 7/2016 z dne 23. decembra, ki je svoj strošek naložil "matičnim družbam skupin podjetij, ki opravljajo dejavnost trženja električne energije, ali podjetjem samim, ki jih to storijo, če niso del nobene skupine podjetij«, kar je pomenilo, da se 94 % stroškov financiranja nameni trženjskim podjetjem. Ta sistem financiranja, tako kot prejšnja dva, so pravkar objavljene sodbe vrhovnega sodišča ponovno obravnavale kot v nasprotju s pravom Evropske unije.
Evropsko sodišče
Sodbe temeljijo na sodni praksi Sodišča Evropske unije, zlasti na tem, kar je bilo navedeno v njegovi nedavni sodbi z dne 14. oktobra 2021 (Zadeva C-683/19), v kateri trdi, da obveznosti javne službe, kot je npr. tistega, s katerim imamo opravka, je treba "na splošno" vsiliti elektroenergetskim podjetjem in ne nekaterim specifičnim podjetjem. V tem kontekstu sistem načrtovanja podjetij, ki so zadolžena za izvajanje javnih služb, ne more a priori izključiti podjetij, ki delujejo v elektroenergetskem sektorju. Zato mora biti vsaka morebitna razlika v obravnavanju objektivno utemeljena. Sodišče EU dodaja, da če se država članica odloči, da bo naložila obveznost financiranja samo nekaterih podjetij v sektorju, "... je na sodišču ... da preveri, ali je obstajala razlika med podjetji, ki morajo nositi težo omenjeno breme in tiste, ki so tega oproščeni, je objektivno upravičena.
Vrhovno sodišče analizira razloge, s katerimi je nacionalni zakonodajalec poskušal izvesti svojo odredbo o poslovanju elektroenergetskih podjetij, razen podjetij, ki poslujejo v elektroenergetskem sektorju (generatorji, transporterji, distributerji), pri čemer ugotavlja, da je sistemsko oblikovano financiranje v nasprotju s tem. k 3. 2. členu Direktive 2009/72/ES, ker nima objektivne utemeljitve in je diskriminatoren za podjetja, ki prevzamejo stroške, ki jim bodo povrnili stroške, plačane ob uporabi preklicanega sistema.
Sodba vrhovnega sodišča ne vpliva na uporabo popusta za socialni bonus pri obračunavanju določenih ranljivih potrošnikov, temveč razglaša uveljavljeni mehanizem financiranja za neuporabnega.
