Vrhovno sodišče napoveduje izločitev bikoborb iz kulturnega bonusa za mlade · Pravne novice

Vrhovno sodišče je zaradi pomanjkanja utemeljitve razveljavilo izključitev bikoborb iz področja uporabe mladinskega kulturnega bonusa.

Zbornica je ugodila sporno-administrativni pritožbi, ki jo je vložil Fundación Toro de Lidia zoper kraljevi odlok 210/2022 z dne 22. marca, s katerim zahteva regulativne norme zgoraj omenjenega bonusa in razveljavlja izraz "in bikoborbe" v svojem členu 8.2 .

8. člen v 2. delu določa, da bikoborbe poleg športa, skupaj s pridobitvijo pisarniškega materiala, prikazujejo tudi učbenike (tiskane ali digitalne); računalniška in elektronska oprema, programska oprema, strojna oprema in potrošni material, umetniški material, glasbila, moda in gastronomija.

kulturna manifestacija

Sodišče pojasnjuje, da ni na njem odločati o tem, ali so bikoborbe na splošno in zlasti bikoborbe kulturne manifestacije, saj je isti zakonodajalec to storil pritrdilno, kot jasno pojasnjuje zakon 18. /2013 za ureditev bikoborb kot kulturne dediščine. Dodajmo, da je tudi Ustavno sodišče pojasnilo to isto kulturno naravo bikoborb, ki pa je izpodbijani kraljevi odlok ne zanika, temveč, nasprotno, domneva, da to naravo ima in jih mora zato izrecno zatreti.

Sklep sodišča je, da niti v spisu niti v samem besedilu kraljevega odloka 210/2022, kot je izpostavljeno v tožbi, ni razlogov, ki bi pojasnili izključitev. "Tiste, ki jih ponuja njena preambula, se ne zdijo veljavne za ta namen in da pravi le, da se bikoborbe promovirajo z drugimi instrumenti in da ima vsaka uprava možnost odločati o sektorjih ali dejavnostih javnega interesa ali koristnosti, ki jih spodbuja in v na kakšen način. On to počne,« pravi stavek, ki ga je predstavil sodnik Pablo Lucas.

Za Zbornico pa so ta splošna pojasnila »nezadostna«, ko obstajajo posebne zakonske določbe, ki državnim organom nalagajo obveznost pozitivnega delovanja na določenem področju, kot so bikoborbe.

Iz tega razloga je menilo, da specifikacija, ki jo zakon 18/2013 daje mandatu členov 44 in 46 ustave, vključuje potrebo po "edini utemeljitvi zadostnega subjekta, zakaj so bikoborbe izpuščene iz Youth Cultural Bonusa" .

Zbornica je potrdila, da ne najde te utemeljitve tudi v drugih izključitvah, vključenih v člen 8.2 kraljevega odloka 210/2022, saj med njimi ni nobene identitete ali povezave, ki bi nam omogočala sklepati o razlogu za izključitev, ki nas zadeva, torej , ne da bi se spraševali o pomembnosti, ki jo ima vsak, se zgodi, da glede drugih ni pravnega priznanja, kakršno obstaja za bikoborbe v njihovih kulturnih, zgodovinskih in umetniških razsežnostih.

Sodba se nanaša na dejstvo, da državni tožilec vztraja, da generalna državna uprava izpolnjuje svojo obveznost spodbujanja bikoborb, kar dokazujejo pobude, kot je (i) letna nacionalna nagrada za bikoborbe v višini 30.000 evrov; (ii) nepovratna sredstva v višini 35.000 € periodični fundaciji za zbiranje znanja ter umetniških, ustvarjalnih in produktivnih dejavnosti, vključenih v bikoborbe; (iii) projekt "Kulture bika" ukrepov za prepoznavanje, dokumentiranje, raziskovanje, vrednotenje in posredovanje kulturne dediščine, povezane z bikoborbami, artikulirano v projektu "Kulture bika v državnih muzejih", ki ga sestavljajo majhne virtualne razstave treh so bili objavljeni, drugi pa je v pripravi; (iv) razstava "Spomin na bikoborbe: fotografije bikoborb v državnih arhivih" dveh izvedenih razstav (Salamanca in Sevilla) in druga, ki se pripravlja v Sanlúcar de Barrameda.

Zbornica odgovarja, da se te pobude, ki so že navedene v poročilu o analizi učinka predpisov, nanašajo na preambulo kraljevega odloka 210/2022, ko se nanaša na avtonomijo in zmogljivost uprav glede tega, kaj izbrati in kako spodbujati kulturo, je odločiti se, sprejeti, da niso značilnosti a posteriori, "vendar se nam ne zdi, da pomagajo popraviti pomanjkanje utemeljitve za izključitev iz preprostega razloga, ker so točne".

Po drugi strani pa poudarja, da "ima doslednost Youth Cultural Bonusa splošno projekcijo in poleg tega morda zahteva kvalifikacijo, saj nagovarja novo generacijo, to je, da se ozira v prihodnost, ki jo predstavljajo mladi - glede na po mnenju državnega sveta skoraj 500.000 – perspektiva, ki je temeljna, ko gre za ohranjanje in promocijo kulturne dediščine. Zato med opisanimi ukrepi in mladinskim kulturnim bonusom - kar je pomenilo 210 milijonov evrov za mestni spomenik - ni potrebnega razmerja, da bi ugotovili, da je bila bikoborbam namenjena uravnotežena obravnava s pomenom, ki ga priznava zakonodajalec."