Višje sodišče v Navarri obsoja Nacionalni inštitut za socialno varnost (INSS), da prizna doživljenjsko vdovsko pokojnino v korist ženske zaradi smrti moža, s katerim se je poročila le štiri mesece pred smrtjo in s katerim se je komaj živel. Sodišče omili zahtevo sožitja, saj meni, da je obstajalo stabilno razmerje in da sta doslej živela ločeno le iz službenih razlogov.
Oba sta začela romantično razmerje leta 2011, vendar sta se poročila šele januarja 2018. Moški je umrl aprila 2018 zaradi bolezni, diagnosticirane pred poroko.
Sožitje
Od začetka sentimentalnega razmerja sta oba živela skupaj s tedenskimi globami, dopusti ali nedelovnimi časi, a nikoli nista bila prijavljena na istem naslovu. Skupaj sta hodila na izlete in se kot par udeležila družinskih praznovanj. Med tedni in zaradi službenih razlogov tožnik prebiva v Pamploni in sprva govori v Tudeli, kasneje pa v Etxarri Aranatz.
Kadarkoli je bil vzrok smrti prenesen v stanovanje v pacientovem domu in po diagnozi zaprtja, ki je povzročila smrt, sta se oba preselila v drug dom, da bi bila bližje območju bolnišnice.
Nacionalni inštitut za socialno varnost (INSS) se je pritožil zoper sodbo stopnje, ki se strinja s pritožnikom, pri čemer je upošteval, da sožitje med obema ni bilo akreditirano na podlagi drugega odstavka 219.2. člena ZSDS, ki določa, da se »v izjemnih primerih smrt pokojnika zaradi skupne bolezni, ki ne nastopi po zakonski vezi, je tudi poudarjeno, da je bila zakonska zveza sklenjena vsaj eno leto pred datumom smrti (...)«, če je potem, nadaljevalo zapoved «Ta čas trajanja zakonske zveze ne bo potreben, če je na dan istega praznovanja priznano obdobje sobivanja s pokojnikom v pogojih, določenih v členu 221.2, ki bi, dodano trajanju zakonske zveze, presegel dve leti«.
Družbena realnost
Kljub dobesednosti predpisov bo Sodišče spomnilo, da mora biti razlaga predpisov prilagojena družbeni realnosti, kot je določeno v 3. členu Civilnega zakonika, na podlagi tega pa jo je treba upoštevati pri uporabi posebnih predpisov. da ni nenavadno, da člani stabilnega para opravljajo svoje storitve dela na različnih lokacijah, prav tako pa ni nenavadno, da prebivajo na različnih lokacijah, kar ne more biti ovira za potrditev, da med njima obstaja resnična zveza stabilen in razvpit odnos sobivanja.
Trezni stavek vztraja, je točka in znak, da razvoj novih oblik organizacije dela in njegove ustrezne razporeditve v družinskem domu nalaga zahteve po teritorialni mobilnosti, ki delavce silijo v nenehno prilagajanje na delovnem mestu, z incident na področju osebnega sobivanja, ker sprememba družinskega naslova ni vedno možna ali priročna, na primer v primerih začasne spremembe delovnega mesta. Zato sodniki razumejo, da bi bila razlagalna togost, ki jo zatrjuje INSS, v nasprotju s samim namenom norme.
Fleksibilno sobivanje
V odgovor na to realnost je TSJ potrdil sodbo nižjega sodišča, ki omili zahtevo po stabilnem sožitju in razvpitosti ter jo ocenjuje, da izpolnjujejo tisti, ki so iz strogih razlogov, povezanih z njuno nedelovnostjo, samo sobivali s tedenskimi globami, dopusti in drugimi nedelovnimi časi. Jobs, vendar je bil njegov odnos stabilen, javen in razvpit od leta 2011, in obsoja Nacionalni inštitut za socialno varnost, da prizna zahtevo po dosmrtni pokojnini za vdovstvo.
