I'uga o Aperila 22, 2022, a le Cervantes Institute

Maliega Tofiga Pulega a le Cervantes Institute i le Iunivesite o Extremadura e faia suʻega o le malamalama faʻavae ma aganuʻu o Sepania (CCSE) ma suʻega e maua ai tipiloma o le Sipaniolo o se gagana ese (DELE), faʻatonuina o tulaga faapitoa o ole su'ega a le CCSE mo tagata e le'i iloa tusitusi i Sepania

I le tasi itu, Mr. Luis Manuel García Montero, Faatonu o le Cervantes Institute, o se tulaga na tofia ai o ia e le Royal Decree 933/2018, o Iulai 20 (BOE o Iulai 21), ma e tusa ai ma aiaiga o le tusiga. 9 o le Tulafono 7/1991, o Mati 21, lea na faia ai le Cervantes Institute, na faʻamatalaina ai le tulafono ma e fai ma sui o le Cervantes Institute, faʻatasi ai ma le tuatusi mo faamoemoega o lenei Faʻaopoopoga i Calle Alcal, 49, 28014 Madrid, ma le NIF Q- 2812007 I.

Ma i le isi itu, o le Iunivesite o Extremadura, ma CIF Q0618001B ma tuatusi i Rectorado Plaza de los Caldereros, s/n, 10003, Cceres, galue i le numera ma e fai ma sui o Mr. Antonio Hidalgo García, Rector Magnifico, e ala i le o malosiaga na tuuina atu e ala i le faatagaga o lona tofiga, na tapeina e le Tulafono 2/2019, o Ianuari 8, i le faatinoina o le agavaa ua taua i le mataupu 93 h) o le Tulafono 65/2003, o Me 8, lea e ala i Tulafono o le O le Iunivesite o Extremadura ua faamaonia ma e tusa ai ma malosiaga ua tuuina atu e le mataupu 20 o le Organic Law 6/2001, o Tesema 21, i Iunivesite.

O le au saini i le numera o itu e lua, latou te faʻaalia ma faʻamautinoa latou te faʻalavelave ma le agavaa faaletulafono talafeagai ma agavaa, e tusa ai ma tulafono faatonutonu e lava mo i latou e faʻaoga, e sainia lenei Faʻaopoopoga ma, i lena tulaga,

FA'ATAU

I. O le aso 30 o Aokuso, 2019, na sainia ai e le Cervantes Institute ma le Iunivesite o Extremadura se Maliega Tofiga Pulega e faia ai suʻega o le Faʻavae ma Sociocultural Knowledge o Sepania (CCSE) ma suʻega mo le mauaina o le <> (DELE).

II. O lena, e tusa ai ma le tulafono talafeagai, ua tuuina atu e le Matagaluega o Faamasinoga faatagaga e faatino ai le suega CCSE ua fetuunai mo tagata e le o iloa faitautusi, ma fai mai o le fetuunaiga e faapea o se suiga i le tulaga o le pulega o suʻega, lea e faʻaalia ai se suiga talafeagai o taualumaga o le suʻega. pulega ma le fa'atūina o vala'au fa'apitoa mo le su'ega CCSE fa'apitoa mo tagata e le'o iloa tusitusi.

lona tolu, e tusa ai ma le mea ua taʻua muamua, e faʻatonutonu tulaga faʻapitoa mo le faʻatinoina o suʻega CCSE mo tagata e le o ni faitautusi i Sepania, e tatau ona sainia se Faʻaopoopoga i le Pulega Faʻatagaina Maliega o loʻo taua i le faʻamatalaga muamua i luga, i le ia faia auiliiliga o lena faiga faafoe faapitoa.

E tusa ai ma mea ua taua muamua, o itu uma e lua e faʻamaonia lenei Faʻaopoopoga i le Maliega Faʻatagaina o le Pulega, e tusa ai ma mea nei.

FUAIUPU

Muamua tulaga faʻapitoa i le faʻatinoina o suʻega o suʻega CCSE mo tagata e le iloa tusitusi i Sepania

1. O le Nofoaga Autu o Su'ega, e tusa ai ma le Tofiga o le Pulega ua ta'ua i luga, e tatau ona galulue faatasi ma le Cervantes Institute i le pulega ma le atina'eina o le CCSE e valaau mo tagata e le o iloa faitautusi o loʻo faʻatautaia mai le faʻamalosia o lenei Faʻaopoopoga, e tusa ai ma le Fa'amatalaga ma fa'ailoga na tu'uina mai e le Cervantes Institute, e fa'atulafonoina mo le Nofoaga Autu o Su'ega e auai i ia su'ega, pe a tu'uina atu i latou lava i telefoni masani i lena lava masina.

2. O le lesitalaina o le a faia i le auala lava e tasi e pei o isi sui o le CCSE, e ala i le su'ega Instituto Cervantes itulau i nofoaga tutotonu eseese i le SICIC talosaga, faatasi ai ma quota mo lenei ituaiga sui e manatu i ai Center taitasi.

3. O vala'au masani ia e filifili ai ma le lotomalie e auai i le Nofoaga Autu Su'esu'e, peita'i, e iai se vala'au fa'apitoa tutusa, i aso na fa'amaonia e le Cervantes Institute mo lenei fa'amoemoe, fa'apitoa mo nei sui e le'i a'oa'oina. E le gata i lea, e tofu lava le Nofoaga ma a latou lava quota mo lea ituaiga sui tauva.

4. O Su'esu'e Centre ta'itasi o le a iai se nofoaga fou fou o lo'o galue i le Instituto Cervantes fa'akomepiuta, fa'atasi ai ma fa'amaumauga e tasi, ae fa'aeseese i le sunum e fa'apea o se nofoaga fa'apitoa mo sui e le'i a'oa'oina.

5. E pei o isi sui o le CCSE, e mafai ona fa'atuina se faiga o tofiga, lea o le a avea ma aso mulimuli le aso na fa'amaonia e le Cervantes Institute.

6. O sui e le'i iloa faitau tusi e mafai ona su'esu'eina i vala'au ua fa'amaonia manino mo lea fa'amoemoe, e le mafai ona fa'atinoina i nei sui le su'ega CCSE o telefoni masani.

7. O nei Nofoaga fou ta'itasi ua fausia i le talosaga a le SICIC o le a eseese tulaga fa'amaapeina nai lo le fale'aiga sui tauva CCSE.

Ole Su'ega Nofoaga ole a agavaa ile 39% ole aofa'i ole tau e fa'atulaga e le Cervantes Institute mo su'ega ta'itasi a sui e le'i a'oa'oina le CCSE.

O lea aofa'iga o lo'o fa'atatau i le maualuga o le fa'aulufale mai lea e agava'a ai le Nofoaga Autu mo Su'ega mo su'ega ta'ito'atasi a le CCSE.

O le Cervantes Institute o le a tuʻuina atu le aofaʻi tutusa i le Nofoaga Suʻega i totonu o se vaitaimi o le 60 aso mai le aso aloaʻia o le telefoni i le teugatupe o loʻo faʻaalia i le Cervantes Institute.

O le le usitaia o lenei noataga e mafai ona oʻo atu ai i le iugafono o le Pulega Faʻatagaina Maliega lea na avea ai lenei faʻaopoopoga o se vaega, e aunoa ma le faʻaleagaina o le tagi e mafai ona faia.

8. E tusa lava po o le a le aso poʻo mafuaʻaga e muta ai lenei Tofiga Pulega, mai le taimi e faʻamuta ai, e le mafai e le Suʻega Suʻega ona faʻaauau ona faʻaaogaina le igoa CCSE Examination Center poʻo logos poʻo faʻailoga a le Cervantes Institute poʻo soʻo se isi lava igoa ua tuʻuina atu. e ala i ai ma usitaia noataga o loʻo tuʻuina atu i ai mo valaʻau na ia filifilia e auai i le tausaga o loʻo i ai nei, pe afai e le faʻaalia e le Cervantes Institute se isi itu.

Vaitaimi Lona Lua o Tautinoga

O isi vaega o tautinoga ma noataga o lo'o aofia i totonu o le Maliega o Tofiga a le Pulega (lea o lo'o i ai lenei Fa'aopoopoga) e le'o fa'aalia manino e lenei Fa'aopoopoga, e fa'atatau atoatoa i le pulega ma le fa'afoeina o su'ega a le CCSE mo tagata e le'i a'oa'oina.

Tolu Lelei ma Fa'atauaina o le Tausaga

O lenei Fa'aopoopoga o le a fa'amanaia i le aso o le saini mulimuli a le au saini, ma o lona fa'amaoniaina o le a tutusa ma le Maliega Fa'afoe a le Cervantes Institute i le Iunivesite o Extremadura mo le fa'atinoga o su'ega Fa'avae ma Sociocultural Knowledge a Sepania (CCSE) ma le faʻatinoina o suʻega e maua ai tipiloma o le Sipaniolo o se gagana ese (DELE), sainia i le aso 30 o Aokuso, 2019, lea e avea ma vaega i le taimi na faʻamaonia ai.

Tulaga Fa

O le Fa'aopoopoga i le Maliega Fa'ameaalofa a le Pulega e tatau ona lomia faasalalau i le Kaseti a le Setete.

Mo le Cervantes Institute, Luis Manuel García Montero, Faatonu, Aperila 22, 2022.–Mo le Iunivesite o Extremadura, Antonio Hidalgo García, Rector, Aperila 21, 2022.