Kazenski senat vrhovnega sodišča je potrdil obsodbo dveh let in pol zapora, ki jo je nekdanjemu županu Quartella (Valencia) Franciscu Huguetu in nekdanjemu svetniku Emiliu Máñezu, oba s strani PP, izreklo za "zombi pogodbe" Imelse, likvidirana je tudi družba Diputación de Valencia, ki jo je nadomestila Divalterra.
Peti oddelek Audiencia de Valencia je v sodbi, ki jo je najprej potrdilo Vrhovno sodišče Valencijske skupnosti, zdaj pa tudi Vrhovno sodišče, oba obsodila kot nujna sodelavca nadaljevanja kaznivega dejanja prevara in drugega poneverbe javnih sredstev v v zvezi s simulirano pogodbo Imelse drugega izmed njih kot koordinatorja Gozdarske brigade.
Potrdilo je tudi, da bosta obsojena morala Divalterri solidarno plačati 74.968 evrov odškodnine za plače, ki jih je Máñez neupravičeno prejel od aprila 2005 do avgusta 2007 in poravnavo.
Dokazana dejstva kažejo, da je bil nekdanji svetnik od leta 1999 do 2003 zaposlen kot svetovalec PP sveta province Valencia, v obdobju, ko je bil svetovalec Hugueta, takratnega župana Quartella in deželnega namestnika. Po občinskih volitvah leta 2003 Máñez, ki je bil tudi svetnik omenjene občine, na plenarnem zasedanju deželnega sveta ni bil imenovan v kvoto svetovalcev, ki je ustrezala 'ljudski' skupini.
Obsojena sta bila sodelavca iz iste politične stranke, imela sta skupna podjetja in ju povezuje prijateljski odnos. Po dokazanih dejstvih je prvi, da bi se izognil zakonski prepovedi, da bi bil Máñez še naprej Huguetov svetovalec, kontaktiral upravitelja Imelse (javno podjetje v 100-odstotni lasti pokrajinskega sveta), da ga najame "s simulacijo" pogodba je bila za koordinatorja gozdarske brigade, vendar z namenom dela kot svetovalec v deželni korporaciji.
Na ta način so ga trikrat zaposlili (dve pogodbi za določen čas in tretjo za nedoločen čas). V tem času je prejemal plačo koordinatorja gozdne brigade, ne da bi opravljal te funkcije, dokler ga ni odpustil novi upravnik Imelse, je v izjavi zapisalo višje sodišče.
Oba sta se na obsodbo pritožila pri TS, a je višje sodišče njuni pritožbi zavrnilo. V sodni dvorani so pojasnili, da se »objektivna in predmetna« dejstva, ki jih pritožniki izpodbijajo, odgovarjajo na intenzivno trezno dokazno dejavnost sprenevedanja, zavestne nepoštene odločitve in nepravilne prilastitve javnih sredstev do te mere, da je »podjetje javno naročilo osebo, ki ji je plačajo nekaj prejemkov za dejavnost, ki je ne opravljajo«.
Odločitev, poročilo sodnika Andrésa Martíneza Arriete, navaja, da sodišče potrjuje racionalnost sklepa o dejanskih elementih tipičnosti, objektivnih in subjektivnih, na podlagi dejstev, ki jih opisujejo: prijateljstvo med obema soobtoženima pritožnima; njihova skupna podjetja; tisti, ki je bil v zakonodajnem obdobju od 1999 do 2003 deželni poslanec in svetovalec; ki je od tega dne, čeprav ni bil svetovalec v Pokrajinskem svetu, opravljal enake funkcije, ko je bil zaposlen kot koordinator gozdarskih brigad, pri čemer je ostal na isti funkciji kot prej in ne da bi opravljal »kakršno koli vodenje ali dejavnost za podjetje, ki sem ga najel."
Tako je iz zadev, ki so bile razglašene za dokazane in na podlagi neposredne in indikativne dokazne dejavnosti, smiselno sklepati, da je to najemanje koordinatorja gozdnih brigad izvedeno »z namenom izogibanja omenjeni zakonski prepovedi«, pri čemer namero, da ne bo imel nobene vloge v gozdarski brigadi, ampak da bo še naprej deloval kot svetovalec deželnega poslanca Francisca Hugueta.
"To je bila samo vaba"
Kadar koli prevari, potrjuje, da je bistvo kaznivega dejanja v nareku samovoljnega sklepa, »in iz tega je bilo ravnanje«, kar obsojenec stori, ko se ugotovi, da bi odpraviti zakonske zahteve, omejitve glede najema začasnih kadrov, je sklenjeno za storitev in nekatere funkcije, za katere je znano, da ne bodo nastale, tako da pogodba koordinatorja gozdarske brigade ni bila nič drugega kot "vaba". ".
Glede poneverbe javnih sredstev pa je razvidno, da je status javnega funkcionarja imetnika javnih sredstev jasen, pravzaprav tudi kooperantov, in tudi stanje javnih sredstev sredstev, ki jih ureja javno podjetje.
