Bari tako poživijo mesta, da so za župana enega od njih, in to zelo majhnega (128 registriranih prebivalcev, 70 realov), pomembnejši od šol. »Je edino središče za preživljanje prostega časa, zbirališče, kjer se igraš, kjer se zbirajo pastirji, ko se vrnejo s njiv, kjer se sosedje pohitijo po nakupu kruha. Pojdi na, ker je to malo nenadno, ampak za mesto je bar pomembnejši od šole; bar je vse,« odločno zatrjuje Ignacio Martínez, 40-letni kmet, ki je bil osem let odbornik Allepuza, »galske vasi« Teruel Maestrazga, ki je imela pred stoletjem tisoč duš, danes pa se bori proti depopulaciji s svojim posebnim čarobnim napojem: gostilno in šolo. S temi petimi leti je nastal izraz 'prazna Španija', ki sta ga skovala sam Martínez in lokalni novinar za promocijo festivala proti depopulaciji, ki se praznuje oktobra v mestu. »To je izpraznjena Španija, ker so tukaj prej bili ljudje; Ni bil prazen, ampak so ga izpraznili za nas,« je pojasnil Martínez.
Osem otrok vsak dan sedi v šolskih klopeh v šoli Allepuz, "a v torek v februarju se srečaš v baru ali pa ne," pravi župan. Pokrovitelji se ne morejo pritoževati. Na mestnem trgu je gostilna Bar Paquita, na obrobju, kak kilometer stran, pa imajo restavracijo, ki deluje bolj za delavce in mimoidoče.
Med kuhano kavo in steklenicami piva (glede na ure) imajo sosedje svoje socialno omrežje, svoj Facebook, da visijo po hiši za mizami v baru Paquita, poleg cerkve, ki ga 47-letni Eli Labad vodi že pet leta . Spoznala je Elinega moža Eduja, Allepuzu dolguje življenje. Ne samo za bar. Po zaslugi njih in njunih petih otrok je lahko ponovno odprl šolo.
Ob desetih zjutraj je Paquita prežet z glasovi, ki veliko govorijo o tem, kako slabo je vreme (suša jih res skrbi) "in o mestnih stvareh", malo pa o tračih Ane Obregón. V Allepuzu ni pekarne, zato Eli ostanejo kruh, pa tudi pošta, paketi in zdravila za krajane, ki živijo na okoliških kmetijah. Ko soseski pridejo pravočasno po štruco, izkoristijo priložnost za kavo (1,20 evra) in vse nadoknadijo.
Sčasoma sta se posvetovala farmacevt (ki eno uro na dan preživi v omarici) in podeželski zdravnik, ko je na vrsti. »Corrillos so smešni. Tu so upokojenci, ženske, pastirji, ki so zapustili ovce, zidarji … vsi pridejo malo preživet in vlada zelo prijetno vzdušje,« po telefonu pripoveduje Eli.
Joint zapre vrata zgodaj popoldne in jih spet dvigne šele ob sedmih, kar se pozimi zdi kot dvanajsta ponoči. Takrat pridejo na vrsto petine piva (1,30 evra), ki ji Eli priloži nekaj oliv in skledo suhega sadja, s katerimi si raztegne ure, dokler se vsaka sova ne vrne k svoji oljki. Takrat se zaveš, da so v takšnih majhnih mestih lokali stičišče in da si delamo družbo, pravi barman. In svetnik Allepuza dodaja: »Lokali niso posel, so socialni centri. V te kraje ne greste samo na kavo; Boste igrali karte ali domine, klepetali, se družili z ljudmi. Njegovi so bistveni za nadaljnje življenje na podeželju.
Do kongresa
Zato Eli in Ignacio hvalita zakon, ki ga je predstavil Teruel. V kongresu obstaja tako, da imajo lokali in podjetja v mestih z manj kot 200 prebivalci enako davčno podporo, kot jo država že dodeljuje dejavnostim, povezanim s socialno ekonomijo, kot so zadruge oz. asociacije. Predlog poslanca Turolense Tomása Guitarteja, ki ga je spodnji dom sprejel v obravnavo, je spodbujal priznavanje socialne funkcije hotelov in restavracij v majhnih mestih ter malih podjetij, kot so večstoritvene trgovine, vključno z ulično prodajo, “ ker svojim prebivalcem zagotavljajo osnovne storitve in prispevajo k teritorialni koheziji«.
Če bo pobuda uspela, bo ta vrsta poslovanja lahko prejela pomoč in davčne spodbude, »da bo vzdržna«. »Izguba lokala v majhnem mestu je drama. Skupaj z izgubo šole je to pot k depopulaciji,« navaja Guitarte, ki opaža, da mnoge od teh osnovnih storitev, ki se zagotavljajo zasebno v izpraznjeni Španiji, »izginjajo«.
»Bar na Paseo de la Castellana je ugodna ponudba; v našem mestu je socialno središče,« pravi župan Allepuza
Eli dobro ve, kako zapleteno je voditi lokal v mestu s 70 usti in kjer tudi ni dovolj denarja. Obstaja veliko kavarn, ki strežejo. »So dnevi, ko škatle ne presežejo 20 evrov. To vam ne pomeni finančnega nadomestila, je pa nadomestilo za socialno delo, za katerega veste, da ga opravljate s tem, da imate bar odprt.« Labad priznava, da so meseci, ki jih ne preživi, a poleti, ko se mesto desetkrat poveča število prebivalcev, ki jih pokrije vrnitev tistih, ki so odšli, na dopust, "se ne ustavimo in s tem vlečemo".
Župan potrjuje, da je lokal poleti, ko je mesto polno, res posel, a »traja, kolikor traja«, mesec ali največ dva. Potem se moraš še naprej boriti z osamljenostjo in s plačami izpraznjene Španije. »Normalno je, da je tukaj enaka kvota samozaposlenih delavcev kot bar na Paseo de la Castellana, tam je posel vse leto, tukaj je družabno središče,« je poudaril Ignacio Martínez.
Študija Združenja direktorjev in menedžerjev socialnih služb iz leta 2022 analizira socialno razsežnost gostinstva in kaže, da delovanje referenčnega lokala vpliva na »večjo socialno kohezijo in omogoča zadovoljstvo z življenjem«. In ocenil je, da 142.000 ljudi živi v Španiji brez referenčne vrstice v svoji občini, večina jih ima manj kot 100 prebivalcev, "zato župani iščejo strategije, da bi jih ohranili odprte." Mestni svet Allepuza se poda po najboljših močeh. Ne zaračunava tarife za teraso in najnižje možne tarife za smeti. "Ne boste jih sabljali z davki, kar delajo dovolj, da so odprti," je utemeljil župan. Vztraja, da "za številna majhna mesta bari predstavljajo bistveno zbirališče, ki zagotavlja nadaljevanje življenja." Allepuz, ki je bil leta kaznovan z depopulacijo, bo povrnil veselje do življenja, ki ga dajejo otroci. V zadnjih petih letih se je porodilo in prišle štiri mlade družine z otroki. Tam je lokal, tam je šola. Obstaja prihodnost.
