Predsednica Peruja Dina Boluarte je ta četrtek zanikala, da namerava prekiniti diplomatske odnose z vladama Kolumbije in Mehike, ki skupaj z vladama Argentine in Bolivije uradno ne priznavata naslednika nekdanjega predsednika Castilla.
Na srečanju z Združenjem tujih novinarjev v Peruju, ki je potekalo v vladni palači, je Boluarte potrdil, da "Peru spoštuje dogajanje v vsaki državi", kar se je zgodilo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ko je bil župan Bogote. in je bil obnovljen s sodbo Medameriškega sodišča za človekove pravice leta 2020, »ne gre za podoben primer, kot se je zgodil v Peruju z nekdanjim predsednikom Pedrom Castillom. V Peruju je prišlo do zloma ustavnega reda, ko je prišlo do državnega udara.
Včeraj je kolumbijski predsednik Gustavo Petro na svojem Twitter računu zapisal, da 23. člen ameriške konvencije določa kot politično pravico voliti in biti izvoljen. »Za odvzem te pravice je potrebna kazen kazenskega sodnika. V Južni Ameriki imamo predsednika (Pedra Castilla), ki je bil javno izvoljen, ne da bi lahko opravljal funkcijo, in pridržan brez kazni kazenskega sodnika,« je dejal kolumbijski predsednik in dodal: »Kršitev ameriške konvencije o človekovih pravicah je očitna. v Peruju. Ne morem zahtevati od venezuelske vlade, da ponovno vstopi v medameriški sistem človekovih pravic, hkrati pa ploskati dejstvu, da je ta sistem kršen v Peruju."
23. člen ameriške konvencije določa politično pravico voliti in biti izvoljen. Za odvzem te pravice je potrebna kazen kazenskega sodnika
V Južni Ameriki imamo predsednika, ki je javno izvoljen, ne da bi lahko opravljal funkcijo, in pridržan brez sodne kazni https://t.co/BCCPYFJNys
— Gustavo Petro (@petrogustavo) 28. december 2022
Kar zadeva uradno ignoranco mehiške vlade do njene vlade, po Boluartejevem mnenju to "ni občutek mehiškega ljudstva glede Peruja."
Kljub nenehnemu spraševanju mehiškega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja o spremembi vlade in imenovanju novega predsednika je vztrajal, da »še naprej vzdržujemo diplomatske odnose z Mehiko. Dejansko smo zahtevali izgon mehiškega veleposlanika v Peruju po izjavah v njegovem programu s strani predsednika Mehike.”
Vodja države je poudaril, da si "trdo prizadevajo za obnovitev" veleposlanikov Peruja v Mehiki, Kolumbiji, Boliviji in Argentini, da se lahko "vrnejo na svoja veleposlaništva, ker je zelo pomembno, da regija nadaljuje delo v Alianza del Peaceful".
V regionalni igri latinskoameriške levice v podporo Pedru Castillu sta se doslej izkazala predsednik Čila Gabriel Boric in novoizvoljeni predsednik Brazilije Luis Inazio Lula da Silva.
Niti državni udar niti odstop
Glede ponovnega začetka protestov na jugu države, ki so se zgodili 4. januarja, je predsednik dejal, da resnice o tem ne poznam in da so tisti, ki širijo laži, "tisti, ki vodijo mobilizacije, nabite z nasiljem".
O teh lažih je najpogostejša ta, da je vodila državni udar proti Castillu: »Dina ni trepnila s trepalnico, da bi se zgodilo to, kar se je zgodilo nekdanjemu predsedniku Pedru Castillu … nasprotno, iskala sem ga in brezuspešno poskušala, da je imel drugačen pogled na to, kako se soočiti s krizo«.
Na koncu je Boluartejeva napovedala, da bo v državi izveden 300 milijonov dolarjev vreden načrt za gospodarsko oživitev in poudarila, da ne bo odstopila s položaja predsednice: »Kaj bi rešil moj odstop? Politični nered se bo vrnil, kongres bo moral v nekaj mesecih izvesti volitve. Zato prevzemam to nalogo. Naslednjega 10. januarja bomo kongres zaprosili za glasovanje o investituri,« se je dogovoril Boluarte,
