Na koncu današnjih 50 bazičnih točk, ko obrestne mere znašajo 3 %, je Lagarde dodala napoved še 50 bazičnih točk, ki jih je utrpela marca. Ker se je odločil prevzeti delo analitikov, katerih delovanje temelji na splošnih pričakovanjih.
ECB bo upoštevala nasvete o ponovnem združevanju v zvezi z združitvijo in obsežnimi podatki, vendar njen predsednik utemeljuje, da ima svet guvernerjev vnaprejšnje podatke, da bo povečanje "pomembnih" napitnin še naprej potrebno za doseganje stopnje omejitve v denarni politiki, ki daje prednost inflaciji srednjeročno za 2 %.
In ne bo se ustavil, dokler ne bo. "Na naslednjem sestanku bomo zvišali obrestne mere za 50 bazičnih točk in nato bomo ocenili pot od tam naprej," je dejal na tiskovni konferenci po seji upravnega odbora v Frankfurtu, na kateri je komentiral, da "vemo, da imamo še pot in vemo, kaj smo storili, trenutni pritisk na osnovni CPI pa upravičuje nadaljnjo rast v marcu. ECB je še sporočila, da bo program nakupa premoženja od začetka marca do konca junija zmanjšan v povprečju za 15.000 milijard evrov na mesec.
Smo v scenariju ponovne rasti za 50 bazičnih točk v maju. Med člani Sveta ECB je bila "velika večina" naklonjena obema zvišanjem, je dejala Lagardova, ki je guvernerje centralnih bank opisala kot "strastne" pri prispevanju stališč in rešitev. Priznal je, da obstajajo "različna stališča, zlasti pri komuniciranju o denarni politiki, vendar soglasje o odločitvah in o njegovi "legitimnosti" glede podatkov daje predsedniku ECB dovolj zaupanja, kljub "stranskim učinkom « kar Lagarde priznava.
"Pričakujemo, da bo rast ostala šibka," je dejal, "visoka inflacija in strožji pogoji financiranja zavirajo porabo in proizvodnjo." ECB je z zaskrbljenostjo spremljala razvoj energetskih virov, zlasti plina, in ga opredelila v načinu, kako se podjetja in banke odzivajo na oceno kot "inflacijski šok".
Institucija se zaveda, da se lahko "ustvarjanje delovnih mest zmanjša in brezposelnost poveča", vendar vztraja, da je "gospodarstvo bolj odporno od pričakovanj" in zato Lagarde vztraja, da je "pomembno zmanjšati fiskalno podporo". Moral sem slišati, da bi lahko fiskalni ukrepi vlad držav evrskega območja, ki bodo verjetno pustili denar za zniževanje inflacije v žepih volivcev, povečali inflacijske pritiske, ki zahtevajo močnejši odziv ECB.
Po njegovi analizi se "ozka grla v dobavni verigi postopoma zmanjšujejo, oskrba s plinom je varnejša, podjetja se soočajo z velikimi zaostanki pri naročilih in zaupanje je boljše." Poleg tega je "proizvodnja v storitvenem sektorju ostala podprta z nenehnimi učinki ponovnega odprtja in večjega povpraševanja po prostočasnih dejavnostih," je optimizem izrazila Lagardova.
Naraščajoče plače in nedavni padec inflacije cen energentov prav tako pomagajo ublažiti izgubo kupne moči, ki jo je veliko ljudi doživelo zaradi visoke inflacije, in tako pomagajo porabi. "Gospodarstvo je pokazalo več kot kdaj koli prej in si bo v naslednjih četrtletjih opomoglo," je prepričan, kljub pozitivnim obetom pa je Lagardova znova poudarila, da so "inflacijski pritiski visoki in se prelivajo na hrano".
Razvoj obrestnih mer
v Združenih državah in Evropi
Vir: Evropska centralna banka/Zvezne rezerve ZDA
Gibanje
obrestnih mer
v Združenih državah in Evropi
Vir
Evropska centralna banka
Zvezne rezerve Združenih držav
Zato se je branil, da bo ohranjanje obrestnih mer na restriktivnih ravneh sčasoma zmanjšalo inflacijo z upočasnitvijo povpraševanja in tudi pred tveganjem vztrajnega zviševanja cen. "Še vedno bomo potrebovali znatna povišanja obrestnih mer, da dosežemo dovolj restriktivno raven denarne politike, da bo inflacija dosegla cilj na vzdržen način," je odločil.
Odslej obrestna mera za depozite za banke ostaja 2,5 %, obrestna mera za refinanciranje se dvigne na 3 %, obrestna mera za nujno okno pa na 3,25 %. To so trije okvirni in uradni tečaji evroobmočja, ki bodo določali stopnjo tržnih mer, kot je Euribor ali obresti, plačane za pisma ali državne obveznice.
