Ministrski zbor je ta torek na predlog ministrstva za pravosodje potrdil predlog zakona, ki ureja varstvo oseb, ki prijavijo prekrške, ki kršijo evropsko in nacionalno zakonodajo ter posledično prispevajo k boju proti korupciji v nalog za prenos Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Evropske unije (EU).
Namen direktive je zaščita pred vsemi osebami, ki prijavijo korupcijo ali goljufijo ter kršitve zakonodaje Evropske unije in notranjega pravnega reda, posredovanje pri vzpostavitvi zaščitenih informacijskih kanalov in prepoved tovrstnega maščevanja zopernje.
Ministrica za pravosodje Pilar Llop je poudarila, da bomo zaradi predpisov, ki danes "dajo zeleno luč v drugem krogu Sveta ministrov, napredovali kot država na lestvicah, ki jih pripravljajo mednarodne organizacije, kot so FATF, GRECO ali Transparency. Mednarodno “.
In dodal, da je "še bolj pomembno, da bo pripomoglo k ozaveščanju in večji informiranosti o korupciji z ustvarjanjem klime zaupanja med informatorjem in upravo."
S tem predlogom zakona ni le prenesena evropska direktiva, imenovana Whistleblowers, temveč je izpolnjena vrsta ciljev Načrta in delovanja Vlade v boju proti korupciji, ki so vključeni v koalicijsko pogodbo v točki 2.11.3 oz. IV Načrt odprte vlade 2020–2024 je nujno zaščita žvižgačev prednostna naloga v celovitem boju proti korupciji tako v javni kot zasebni sferi.
Poleg tega prilagajanje potrebi te nove države po celovitem in učinkovitem okviru za zaščito žvižgačev, kot je navedeno v Poročilu o pravni državi v letu 2020 in ocenjevalnem poročilu GRECO za Španijo.
Minister za pravosodje je poudaril, da se je za pripravo tega besedila zanesel, "poleg obveznih poročil, s sodelovanjem civilne družbe, pa tudi avtonomnih skupnosti in lokalnih subjektov, prek španske zveze občin in provinc ”.
V tem smislu je Llop izpostavil tudi "pozitivne ocene", ki jih je Državni svet med drugim izrekel glede razširitve zaščite žvižgačev prek okvirov, ki jih strogo določajo evropski predpisi.
Mere, določene z novim standardom
Predlog zakona med drugimi ukrepi vzpostavlja pravni režim, ki zagotavlja učinkovito zaščito tistih ljudi, ki v javnih in zasebnih organizacijah sporočajo informacije o kršitvah prava Unije in nacionalnega prava.
S tem pravilom lahko vsak državljan in vsak javni uslužbenec prijavi sumljive operacije, subvencije in nagrade na področju sklepanja pogodb ali preostalega pravnega sistema in mora dobiti resnično in učinkovito zaščito pred kakršnimi koli povračilnimi ukrepi. poznano okolje.
Minister za pravosodje je pojasnil, da norma ureja interne informacijske sisteme, ki se pojavljajo kot prednostni vzrok svobode obveščevalca pri izbiri kanala, ki mu bo sledil glede na okoliščine in tveganja povračilnih ukrepov, ki jih ocenjujejo, zagotavlja pa tudi spoštovanje posebne zakonodaje. o zadevi in za različne sektorje, kot so finance, zavarovalništvo, revizija, konkurenca ali delniški trgi.
Določa tudi obveznost notranjih informacijskih poti za podjetja z več kot 50 zaposlenimi. Prav tako je dolžan imeti notranji informacijski sistem za vse politične stranke, sindikate, gospodarske organizacije ter sklade, ki so od njih odvisni za namene upravljanja javnih sredstev, ne glede na število zaposlenih.
V primeru občin z največ 10.000 prebivalci je možno primerjati načine obveščanja z drugimi obiski manjše populacije; pa tudi z nadobčinskimi subjekti, če je njihovo delovanje omejeno na področje iste avtonomne skupnosti.
Na enak način nova norma omogoča anonimno oblikovanje informacij, kot v drugih že uveljavljenih modelih zaščite informatorja na evropski, mednarodni ali regionalni ravni.
V zvezi z roki za izvedbo preiskav in za odgovor informatorju projekt predvideva, da bodo daljši od zelo mesecev, po liniji, ki jo določa evropski standard, z možnostjo podaljšanja, če gre za posebno zahtevnost preiskava to svetuje.
Llop je vztrajal, da pravilo predvideva podroben režim, sankcioniran z dejanji ali opustitvami, ki omejujejo napake in jamstva, uvedena v tem času, zlasti tista, katerih cilj je oviranje, preprečevanje, frustriranje ali upočasnjevanje informacij.
Ob tem je minister poudaril, da se bo sporočanje ali javno razkritje informacij o kršitvah pravnega reda kaznovalo z zavestjo o njihovi neresničnosti. Na splošno disciplinski postopek predvideva denarne kazni v razponu od 1.001 do 300.000 evrov za posameznike; pri pravnih osebah pa 10.001 in en milijon evrov, je pojasnil.
Nazadnje se je Llop zahvalil vsem ljudem, ki so postavili vprašanje boja proti korupciji na javni dnevni red: in njihova življenja veliko lažja.
