Odkrivanje resnice ni vedno enostavno, pravzaprav je lahko zelo tvegana dejavnost. To je primer številnih novinarjev, ki jih včasih nadlegujejo, da bi preprečili, da bi nekatere zadeve javnega interesa prišle na dan. Situacija, ki je bila že dolgo poudarjena in za katero je poskrbela Evropska komisija z ukrepi za izboljšanje zaščite novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred zlorabami.
Gag suit ali strateške tožbe proti sodelovanju javnosti (SLAPP) so posebna oblika nadlegovanja, ki se uporablja predvsem proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, da bi jih kaznovali ali jim preprečili, da bi govorili o vprašanjih javnega interesa.
Predlog direktive se nanaša na tožbe v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami in bo sodnikom omogočil, da hitro zavrnejo očitno neutemeljene tožbe proti tej skupini.
Odškodnina
Prav tako določa več procesnih jamstev in pravnih sredstev, na primer v zvezi z odškodnino za škodo, pa tudi odvračilne sankcije za vložitev tožbe zaradi zlorabe.
Priporočilo državam članicam
Evropska komisija je sprejela tudi dopolnilno priporočilo za spodbujanje držav članic, da uskladijo svoja pravila s predlagano zakonodajo EU tudi v nacionalnih zadevah in v vseh postopkih, ne le v civilnih zadevah. Priporočilo tudi poziva države, naj sprejmejo druge ukrepe, na primer v smislu usposabljanja in ozaveščanja, za boj proti SLAPP.
Direktiva zagotavlja sodiščem in žrtvam tožb zaradi klepetanja potrebna orodja za reševanje očitno neutemeljenih ali zlorabnih sodnih postopkov. Zaščitni ukrepi naj bi koristili zlasti novinarjem in posameznikom ali organizacijam, ki se ukvarjajo z obrambo temeljnih pravic in drugih pravic, kot so okoljske in podnebne pravice, pravice žensk, pravice LGBTIQ oseb, pravice pripadnikov manjšine oz. etnično poreklo, delavske pravice ali verske svoboščine, čeprav bodo zaščitene vse osebe, povezane z udeležbo javnosti v zadevah splošnega interesa.
uravnoteženje
Zaščitni ukrepi so bili osredotočeni na zagotavljanje ravnotežja med dostopom do sodnega varstva in pravicami do zasebnosti na eni strani ter varstvom svobode izražanja in obveščanja na drugi strani. Glavni elementi predloga so naslednji:
– Predčasna zavrnitev vsake očitno neutemeljene pravde: pristojni organi lahko sprožijo postopek brez dodatnih formalnosti, če je zadeva očitno neutemeljena. V takem primeru bo dokazno breme na strani prosilca, ki bo moral dokazati, da zadeva ni očitno neutemeljena.
– Stroški postopka: vsi stroški bremenijo obdolženca, vključno s honorarji odvetnikov obdolženca, v primeru razvrednotenja zadeve zaradi zlorabe.
– Odškodnina za škodo: Žrtve SLAPP bodo imele pravico zahtevati in pridobiti celotno odškodnino za materialno in moralno škodo.
– Odvračilne sankcije: da bi preprečila tožencem, da bi sodelovali v sporih z zlorabo, lahko sodišča naložijo odvračilne sankcije tistim, ki jim predložijo takšne primere.
– Zaščita pred sodbami tretjih držav: države članice morajo zavrniti priznanje sodne odločbe tretje države zoper osebo s stalnim prebivališčem v državi članici, če se postopek po zakonodaji te države članice šteje za očitno neutemeljen ali zlorab. Oškodovanec lahko zahteva tudi povrnitev škode in stroškov v državi članici, v kateri ima stalno prebivališče.
Priporočilo Komisije, sprejeto hkrati s predlogom direktive, spodbuja države članice, naj zagotovijo, da se sprejmejo naslednji ukrepi:
– Podobni nacionalni pravni okviri bi morali tistim v EU nuditi potrebne zaščitne ukrepe za boj proti nacionalnim SLAPP, vključno s postopkovnimi jamstvi, ki vključujejo predvidevanje očitno neutemeljenih pravdnih postopkov. Države članice morajo tudi zagotoviti, da njihova pravila o klevetanju, ki je ena najpogostejših razlogov za vložitev tožb SLAPP, ne bodo imela neupravičenega vpliva na svobodo izražanja, na obstoj odprtega, svobodnega in pluralnega medijskega okolja ter na sodelovanje javnosti.
– Pravnim strokovnjakom in potencialnim žrtvam tožb s tožbo je treba ponuditi usposabljanje, da bi izboljšali svoje znanje in veščine, da bi lahko zadovoljivo obravnavali tovrstne sodne spore. Evropska mreža za pravosodno usposabljanje (EJTN) posreduje, da bi zagotovila usklajevanje in razširjanje informacij v vseh državah članicah;
– Kampanje za ozaveščanje in obveščanje bi bilo treba organizirati tako, da bi novinarji in zagovorniki človekovih pravic prepoznali, kdaj se soočajo s tožbo za zadrego.
– Žrtve tožb proti gag bi morale imeti možnost, da izkoristijo individualno in neodvisno pomoč, na primer, ki jo ponujajo odvetniške pisarne, ki brezplačno branijo žrtve SLAPP.
– Zbrane podatke, zbrane na nacionalni ravni o očitno neutemeljenih ali zlorabnih sodnih postopkih zoper sodelovanje javnosti, je treba od leta 2023 vsako leto poročati Komisiji.
O predlagani direktivi se bosta pogajala in sprejela Evropski parlament in Svet, preden bo postala zakonodaja EU. Priporočilo Komisije je neposredna uporaba. Države članice bodo morale poročati Komisiji o njihovem izvajanju osemnajst mesecev po sprejetju priporočila.
