Kongres poslancev je ta četrtek dokončno potrdil Osnutek zakona za institucionalizacijo vrednotenja javnih politik v splošni državni upravi, standard, katerega namen je spodbujati pravo kulturo vrednotenja z vzpostavitvijo sistematizacije analize različnih medijev. in politike, ki jih izvaja izvršna oblast.
Ta pravilnik, ki ga je Svet ministrov odobril maja lani, je prestal vse postopke javne obravnave, bil poslan v Kongres, kjer se je začela vsa parlamentarna obdelava, vključno z njegovim prehodom skozi Senat, in je zdaj potrjena končna oblika v spodnjem hiša.
Odobritev tega standarda predstavlja enega od mejnikov komponente 11 Posodobitev javnih uprav načrta za okrevanje, preoblikovanje in odpornost, natančneje mejnik 146, ki je povezan z oblikovanjem omenjenega zakona.
Vključitve v parlamentarni postopek
Med novostmi, vključenimi v parlamentarni postopek, izstopa predvsem v zvezi s preprečevanjem in bojem proti depopulaciji ter demografskim izzivom. V ta namen je dodal dodatno določbo, ki vključuje vladni impulz za izvajanje jamstvenega mehanizma za podeželje. Na ta način je bil demografski izziv vključen v standard kot eden od tehničnih vidikov, ki jih je treba na splošno upoštevati pri oblikovanju javnih politik, in vključen med merila javne vrednosti za vrednotenje in v elementih etičnega kodeksa ocenjevalne ekipe.
Dodatna novost se osredotoča na obveznost, da se za vsak evalvacijski projekt določi ekonomska postavka za njegovo izvedbo, ki mora biti v evalvacijski nalogi jasno določena in prilagojena dejanskim potrebam.
Z vidika transparentnosti se razširijo tudi obveznosti. Objava končnih evalvacijskih poročil in letnega poročila na tematskem portalu evalvacije, tudi na portalu Transparentnost in na spletnem portalu državne agencije.
Cilji standarda
S to normo naj bi vrednotenje javnih politik služilo povečanju učinkovitosti dodeljevanja sredstev in optimizaciji procesa odločanja; spodbujati inovativnost v akcijah javnega sektorja, usmerjenih v sodoben in uporaben management za reševanje družbenih problemov in izzivov; in napredovati pri nadzoru odgovornosti in odgovornosti.
Standard uvaja transverzalni, celovit in participativen pristop pri merjenju vpliva javnih politik na državljane. Na ta način se krepijo zmogljivosti javnega sistema vrednotenja javnih politik v generalni državni upravi, potrebna orodja za analizo učinkov politik s širšim pristopom od zgolj proračunskega ali s porabo.
Tako bodo upoštevali druge spremenljivke, kot so vidik spola, medgeneracijsko ravnovesje, demografski izziv, digitalna transformacija ali socialna in okoljska trajnost. Prav tako so bile parlamentarnemu procesu dodane druge spremenljivke, na primer tiste, povezane z otroštvom, zaposlitvijo ali socialno pravičnostjo.
Vse to z namenom izboljšanja oblikovanja javnih politik in njihovega kasnejšega izvajanja. Cilj je izboljšati kakovost, učinkovitost in stabilnost teh politik.
Upoštevanje zahtev mednarodnih organizacij
Na ta način so zahteve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropske unije napredovale v procesu institucionalizacije vrednotenja javnih politik in Španiji zagotovile regulativni okvir, ki ureja zadevo.
Vrednotenje javnih politik je bilo konsolidirano kot orodje za izboljšanje in učenje vladnih ukrepov, za spodbujanje odločanja, predlaganje morebitnih popravkov in navsezadnje vračanje računov državljanom. V tem smislu, ne začeti od nič, je, da ima Neodvisni organ za fiskalno odgovornost (AIREF) bogate izkušnje pri pregledovanju javne porabe. Vendar se bo z novim standardom razpravljalo o razširitvi tega vrednotenja z bolj transverzalnim pristopom.
Novice zakona
Zakon je predvidel vrsto novosti za uveljavitev temeljne organizacije in stabilnega načrtovalskega mehanizma generalne državne uprave pri vrednotenju njenih politik:
– Oblikovala bo sistem skupnih kazalnikov za izvajanje spremljanja, ki se uporablja za splošno državno upravo in služi kot referenca za kateri koli organ ali javno upravo.
– Evalvacijo javnih politik bo izvedla zunanja ekipa, odgovorna za javno politiko, ki jo je treba evalvirati.
– Zakon je predvideval oblikovanje posebnih načrtov za usposabljanje javnih uslužbencev na področju vrednotenja javnih politik.
– Trditve za okrepitev „predhodnega“ vrednotenja pred odobritvijo javnih politik. Rezultati ocenjevanja bodo uporabljeni za izboljšanje teh politik, vključitev teh rezultatov v odločanje.
– Vzpostavljene bodo resorne koordinacijske enote, ki bodo zadolžene za koordinacijo in spremljanje dejavnosti vrednotenja javnih politik posameznega ministrstva.
– Za ocenjevanje politik sta bili vzpostavljeni dve vrsti instrumentov: vladni strateški načrt ocenjevanja štiriletne narave in resorni načrt ocenjevanja, ki ga pripravi vsako ministrstvo, ki bo imel dvoletno periodičnost in bo upošteval tako obveznost „predhodnega“ in „naknadnega“ vrednotenja politik s posebnimi posledicami za proračun ali njihov gospodarski in socialni učinek. V tem primeru bo v politikah, ki trajajo leta ali več, potrebna vmesna analiza.
– Organ, pristojen za posamezno javno politiko, mora odgovarjati, ali so bila priporočila evalvacijskega poročila sprejeta, oziroma pojasniti, zakaj drugače.
Novo stanje agencije za ocenjevanje
Nova norma je predvidevala ustanovitev organa, Državne agencije za vrednotenje javnih politik, ki bi usklajeval, nadziral in spodbujal javni sistem vrednotenja in podpore, podpore in nadzora ministrskih resorjev.
Ta agencija bo zadolžena za oblikovanje dveh ključnih orodij za pospeševanje procesov digitalnega načrtovanja, spremljanja in vrednotenja katerega koli javnega ukrepa: skupna spletna storitev za vse oddelke; V evalvaciji je tematski portal, ki bo vključeval institucionalni komunikacijski portal.
Za pospeševanje usklajevanja med različnimi vladnimi resorji bo ustanovljena Višja evalvacijska komisija, kolegialni medresorski organ za sodelovanje in sodelovanje v AGE.
Spodbujanje sodelovanja civilne družbe z ustanovitvijo Sveta za splošno ocenjevanje, kjer subjekti, organizacije in štipendije pomagajo kulturi ocenjevanja.
