Politik, tako kot knjiga, lahko razočara na neskončno veliko načinov, razen enega: naslovnice. Glasovati za menedžerja zaradi njegove velikosti in oblike je enak nesmisel kot izbrati knjigo za naslovnico. Ne poznam nikogar, ki bi to delal, ne glede na to, kako zelo cenimo dobre in sovražimo pasove. Prav tako raje ne bi vedel, zakaj so ljudje glasovali za ovoj. Od lepote in dobrega obešalnika vratar običajno nima vseh zaslug ali napak. Knjigo, tako kot politika, spoznamo na prvih straneh. Nekateri priporočajo vsaj 30-odstotno napredovanje pred odstopom. Kaj si bo o tem odstotku mislila Liz Truss. To je izjemno pretirano iz razloga, tako prepričljivega kot preprostega, kot so pravilni. Z vsem dobrim, kar nam je ostalo za branje. Kot vprašanja, ki jih je treba obravnavati v javni sferi, in voditelje, četudi nedolžne, ki jih je treba odkriti. Avtor tako kot politik izbira svoje like, odloča o njihovih željah, bitkah in pred čim se bodo skrivali. V tem ekosistemu, skozi katerega bo bralec potoval, je manj pomembno, da se stvari odvijajo kot zmagovalci ali poraženci, bolj pa, da izkazujejo pristnost in poštenost. Zelo opazno je bilo, ko je več scenarija kot talenta. Ali pa ko ti obljubljajo boljši konec od tistega, ki je dejansko izpeljan in čakaš na obrat, obračaš strani v postmoderno, ki strukturira branje. V redu, tako kot moraš dati rezervo na začetku, knjige ne sodiš po koncu. Če pa ustvarite pričakovanja, ki se ne izpolnijo, goljufija. Tisti občutek, ko končaš knjigo in se počutiš prevaranega... kdor je že poskusil ve, kaj bi rekel Lope de Vega. Torej, ko ste v stojnicah in odkrijete, da dramatik le želi v vas vtihotapiti svojo moralo. Občutek dela je kot občutek države. Nepogrešljiv. To se dogaja z modo naprej in nazaj, kjer se "cazavotismo" in "bestsellerism" ponavadi združita. Resno, po 'Rumenem dežju' je bilo kaj vrednega napisanega o depopulaciji? Morda kakšna ironična kronika o urbanih politikih, ki pozirajo na traktorju. Vrhunec predstave je vedno njihovo vprašanje, kje živijo. V katero šolo vodite svoje otroke? Kaj jedo, kako potujejo ali ogrevajo svoje hiše. V sms-u lahko pisec poskuša iti od tistega, kar ni in do tistega, kar se najprej ne ujame, a se na koncu izvleče. V politiki enako. Branje je, tako kot glasovanje, svobodno – v demokraciji – in vedno je bolje to početi kot ne, v bistvu se glasneje pritoževati. Včasih je to vse, kar nam ostane. Nihče nam ne vrne najpomembnejšega: izgubljenega časa. Dobra stvar pri slabih knjigah je, da trajajo manj kot en mandat in lahko nanje pozabiš. Toda škodo, ki jo je pustil slab politik, bodo podedovali naši otroci, saj obstajajo tisti, ki onesnažujejo preteklost, sedanjost in prihodnost. Zato nekateri, tudi če so imeli dober začetek, na koncu sovražimo celo njihovo fasado, čeprav vemo, da tam niso nič krivi.
