Predsednica Peruja vztraja, da ne bo odstopila in se zavija v oborožene sile in policijo

Na tiskovni konferenci, ki je trajala več kot dve uri in so jo podprli ministri ter vodje oboroženih sil in policije, se je to soboto oglasil predsednik Peruja Dina Boluarte, da bi opozoril na naraščajoče govorice o odstopu s položaja in razkril kongresu, da odobri napredek volitev.

"Kongres se mora zamisliti in delati v korist države, 83 odstotkov prebivalstva si želi predčasnih volitev, zato ne iščite izgovorov, da ne napredujete na volitvah, volite v korist države, ne skrivajte se za vzdržanostjo", je zatrdil bolarte.

"V vaših rokah, kongresniki, je, da napredujete na volitvah, izvršna oblast je že upoštevala s predložitvijo predloga zakona," je dodal voditelj države, ki so ga spremljali ministri, vodja skupnega poveljstva Manuel Gómez de la Torre; in iz policije, Víctor Zanabria.

Včeraj, v petek, je kongres glasoval proti predlogu za predstavitev volitev za december 2023, v katerem je bilo navedeno, da se bo administracija predsednika Dine Boluarteja in kongresa končala aprila 2024.

Boluarte je opisal položaj, ki pretresa državo, odkar je 7. decembra prišel na oblast: »Iskal sem Cerkev, da bi lahko bila posrednica dialoga med nasilnimi skupinami in nami« in tako »biti sposobni delati bratsko in urejeno v okviru kanonov zakona,« je pregledal.

"Poiskal sem Cerkev, da bi lahko bila posrednica dialoga med nasilnimi skupinami in nami"

Dina Boluarte

predsednik peruja

"Ne moremo ustvarjati nasilja brez razloga, Peru po pandemiji se ne more ustaviti, Peru po vojni med Rusijo in Ukrajino ima težave, ki jih mora rešiti, kot je primer sečnine," je pojasnil.

»Te sprte skupine, ki niso vsi iz Peruja, sprašujem: kakšen namen imajo z zapiranjem letališč, sežiganjem policijskih postaj, tožilstva, sodnih ustanov? To niso miroljubni pohodi ali družbene zahteve,« je pripomnil Boluarte.

Nadlegovan z mačizmom

Predsednica je ponovila tudi razpravo na družbenih omrežjih med analitiki in mnenjskimi voditelji, ki jo pozivajo k odstopu s predsedniškega položaja, drugi pa zahtevajo, naj se upre in ne zapusti položaja. Iz tega razloga se je Boluartejeva odzvala na to polemiko z obsodbo obstoja "mačizma" proti njej za glasovi, ki so pozivali k njenemu odstopu.

»Želim povedati, da so moški bratje: NE mačizmu. Zakaj sem ženska, prva ženska, ki prevzame ogromno odgovornost sredi krize. Ali ženske nimajo nobene pravice, da bi lahko plemenito prevzele to odgovornost, ki mi jo nalaga perujsko ljudstvo?« je vprašal Boluarte.

Glede na raziskavo Inštituta za perujske študije, ki je bila opravljena med 9. in 14. decembrom, jih 44 odstotkov odobrava, da je Pedro Castillo poskušal razpustiti kongres. Od tega vesolja je 58 odstotkov anketiranih na jugu in 54 odstotkov v središču. Poleg tega po raziskavi 27 odstotkov odobrava Castillovo vodenje.

Oseba je protestirala proti plakatu proti predsedniku Dini Boluarteju med protestom pred palačo pravice v Limi.

Oseba je demonstrirala z napisom proti predsedniku Dini Boluarteju med protestom pred palačo pravice v Limi in

Medtem ko je imel Boluarte tiskovno konferenco v vladni palači, je nekaj metrov stran vodja policije proti terorizmu (Dircote) Óscar Arriola s skupino agentov vstopil brez prisotnosti tožilca v prostore Kmečka konfederacija Peruja, ustanovljena leta 1947.

"Po besedah ​​generala Oscarja Arriole je bilo 22 kmetov, ki so bili po njegovih besedah ​​in flagrante delicto terorizma, brez dokazov samo zato, ker so imeli transparente, smučarsko masko in ni bilo prisotnega tožilca, ki bi jamčil za njihove pravice," je za ABC povedala kongresnica na levi Ruth Luque.

»Državnega tožilca sem prosil za prihod tožilca, kar je tudi storil, in upamo, da se bo postopek končal brez aretacij. Za 'terruqueo' (akcija obtožbe nekoga, da je terorist) želijo zasejati logiko, da je protest sinonim za terorizem,” je zaključil Luque.

»Izredne razmere odpravljajo nedotakljivost stanovanja, ne dajejo pa policiji dovoljenja za pridržanje državljanov brez razloga, še manj pa ukinjajo procesna jamstva. Prostori postanejo demonstratorji in delujejo kot hiše in zaklonišča. Kako to krši normo?", je dejala levičarska kongresnica Sigrid Bazan za ABC, "pravi motiv policije je preganjati protestnike in jih ustrahovati, to je diskriminatorno dejanje, ki ga je treba zavrniti."