Ko je leta 2018 papež Frančišek prišel pripravljat svoje skorajšnje potovanje na Malto, so bile razmere v svetu povsem drugačne. Papež je nameraval oditi na ta sredozemski otok, da bi obsodil smrt in morje tisočerih prisilnih migrantov, ko so poskušali priti v Evropo na ladjah, trdih kot orehove lupine.
Izlet je bil načrtovan za maj 2019, vendar je bil zaradi pandemije odpovedan. Drugi načrtovani datum je bil december 2021 kot tretja sredozemska etapa njegovega obiska na Cipru in v Grčiji, vendar je bila zaradi bližine splošnih volitev na Malti priporočljivo, da jo ponovno prestavimo.
Tretjič na srečo. Papež bo ta konec tedna z Malte obravnaval vojno v Evropi, migracijsko krizo, finančne težave in obnovo po pandemiji.
Ker gre v prvi vrsti za reševanje življenj, namerava Frančišek prositi Evropo za humano in velikodušno načrtovanje za sprejem beguncev, ki bežijo pred vojnami v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Kot primer bo dal pozitivno mobilizacijo, ki je nastala po vsej celini za pomoč 4 milijonom ljudi, ki so pobegnili pred bombnim napadom v Ukrajini, in bo prosil države EU, naj uskladijo sile za integracijo teh ljudi.
V Bruslju in Moskvi so pozorni na politične govore papeževega potovanja. Frančišek naj bi obravnaval vlogo Nata, stališče Rusije ali morebitno posredovanje Svetega sedeža za dosego premirja. To bo storil z različnimi toni tako na srečanju s političnim razredom in diplomatskim zborom Malte v soboto dopoldne kot na tiskovni konferenci na povratnem letalu v nedeljo popoldne.
Med potovanjem, ki traja približno 36 ur, bo imel papež priložnost obravnavati druga pereča vprašanja zlorab, kot so tista, s katerimi se sooča Katoliška cerkev, onesnaževanje v Sredozemlju in celo svoboda tiska, ki se je pojavila po umoru leta 2017. novinarke Daphne Caruana Galizia.
Obisk bo lahko tudi preizkusil papeževo zdravje. V zadnjih mesecih je pokazal večje težave pri mobilnosti. Pri 85 letih ima težave s kolki in koleni, ki jih bodo organizatorji izleta premagali, da bi se izognili nepotrebnemu parkiranju in odpravili stopnice skozi dvigala in klančine.
Francisco bo to soboto s predstavniki civilne družbe dobil popemobil, ki ga ni uporabljal od svojega potovanja v Irak marca 2020.
Poleg tega se je kombi s trajektom odpeljal na otok Gozo in obiskal najpomembnejše svetišče v državi, 'Ta' Pinu'. V nedeljo zjutraj se bo spustil v Grotto svetega Pavla v Rabatu, kjer živi izročilo apostola že tri mesece, ki jih je preživel na otoku. Nato bo imel mašo v mestu Floriana.
Papež bo Malto zapustil z obiskom migrantskega centra v nekdanji letalski bazi Ħal Far. Srečanje s prostovoljci in približno 200 begunci, med katerimi je večina preživelih v begunskih taboriščih v Libiji, kjer je bilo usmiljenje trgovcev, po odhodu iz Somalije, Eritreje in Sudana.
V zadnjem letu je na to deželo prispelo okoli 800 izseljencev, kar je precej manj kot 3.406, ki so jo dosegli leta 2020, kot tranzitno točko za prihod na celino.
Ko je Benedikt XVI. obiskal otok leta 2010, je Malto prosil, naj "na podlagi moči svojih krščanskih korenin in svoje dolge in ponosne zgodovine sprejema tujcev namerava s podporo drugih držav in mednarodnih organizacij priskočiti na pomoč tisti, ki pridejo sem in zagotavljajo spoštovanje njihovih pravic«.
Papež se bo tokrat osebno srečal s svojimi liki v migrantskem centru 'Juan XXIII Peace Lab'. Ta prostor je na pobudo frančiškana Dionizija Mintoffa, ki, čeprav je star 90 let, skupaj s skupino prostovoljcev strokovno usposablja mlade, ki upajo, da bodo odgovorili na njihovo prošnjo za azil.
Tam bo papež sedel pred mozaikom iz zelenih plastenk in ploščic, ki predstavljajo onesnaženje morja, okrašene z oranžnimi rešilnimi jopiči v spomin na umrle zaradi utopitve. Arhitekt, ki ga je zasnoval, Carlo Schembri, je leta 2010 pripravil tudi nekaj scenarijev za obisk Benedikta XVI., na družbenih omrežjih pa je objavil skice tega, kar bo Frančišek videl.
Na dnevnem redu je papež rezerviral zgodnje srečanje za otoške jezuite, v nedeljo ob 7 zjutraj. Poleg tega je lokalni tisk napovedal, da bi se lahko zasebno srečali z nekaterimi žrtvami zlorab, kot je tam storil Benedikt XVI.
Odkar je Benedikt XVI. leta 2010 obiskal Malto, je poznal številne države te države in 85 % prebivalstva se je izreklo za katoličane. Leta 2011 jih je 52 % na referendumu zahtevalo uvedbo ločitve; leta 2017 je parlament odobril istospolne poroke; Od leta 2018 je dovoljeno zamrzovanje "viškov" zarodkov med oploditvijo in vitro. Po drugi strani sta splav in evtanazija prepovedana.
To je 36. potovanje sedanjega papeža in 56. država, ki jo je obiskal. Pravijo, da etimološko Malta pomeni "pristanišče dobrodošlice". To so dokazali s svetim Pavlom pred nekaj več kot 1,960 leti, zdaj pa bodo to dokazali s papežem Frančiškom.
