Nekaj ur po novem obsežnem ruskem bombardiranju Ukrajine je njen predsednik Vladimir Putin ta petek na videokonferenčnem vrhu, kot je že običaj med njima ob koncu leta, ponovno razkazal svoje zavezništvo s kitajskim kolegom Xi Jinpingom. V prvih minutah njunega virtualnega srečanja, ki ga je prenašala ruska televizija in posnela mednarodna agencija, se Putin ni samo pohvalil z dobrimi dvostranskimi odnosi, temveč je Xija celo povabil, naj spomladi obišče Moskvo.
»Čakamo vas, gospod predsednik. Dragi prijatelj, pričakujemo te naslednjo pomlad na državniškem obisku v Moskvi,« je javno sporočil Putin, za katerega bo to potovanje »svetu pokazalo tesnost odnosov med Rusijo in Kitajsko«. Kot poroča Reuters, je ruski predsednik zagotovil, da so ti "najboljši v zgodovini in vzdržijo vse preizkušnje". V popolnem soočenju z Zahodom glede invazije na Ukrajino in z Rusijo, ki jo je mednarodna skupnost obsodila, kot je bilo videti na zadnjem vrhu G-20 na Baliju, je Putin Xi Jinpingu zapisal, da "delimo ista mnenja o vzrokih, poteku in logika sedanje transformacije globalnega geopolitičnega scenarija«.
Putin je Xi Jinpingu zapisal, da "imamo enake poglede na vzroke, potek in logiko trenutne transformacije globalnega geopolitičnega scenarija"
Xi je v veliko krajšem odgovoru kot Putinov dolgi uvod odgovoril, da je "v spreminjajočem se in turbulentnem mednarodnem prizorišču pomembno, da Kitajska in Rusija ostaneta zvesti prvotnim željam po sodelovanju, ohranita strateško osredotočenost, izboljšata usklajevanje in nadaljujeta imeli skupne razvojne priložnosti in bili globalni partnerji, da bi ljudem obeh držav prinesli več koristi in v interesu stabilnosti v svetu.
Na koncu povzetka pogovora, ki ga je objavilo kitajsko zunanje ministrstvo, je v odstavku s tremi stavki omenjena "ukrajinska kriza", kot jo je opredelil Peking, da bi se izognil besedi "vojna". Čeprav je precej kratek, je najbolj sočen in najbolj zanimiv del, in sicer da je Xi Jinping Putinu obljubil, "da bo še naprej delal za gradnjo sinergij v mednarodni skupnosti in igral konstruktivno vlogo za mirno rešitev ukrajinske krize." Po njegovem mnenju "pot do miru ne bo lahka, a dokler obe strani ne obupata, bo vedno obstajala možnost za mir."
Kot piše v izjavi, je Xi poudaril, da je "svet zdaj dosegel še eno zgodovinsko razpotje." Kot je običajno v sporočilih režima, je kitajski predsednik izdal prikrito opozorilo ZDA z zahtevo »obrniti mentaliteto hladne vojne in konfrontacije med bloki« ter opozoril, da sta »zadrževanje in zatiranje nepriljubljena ter da so sankcije in vmešavanje obsojen na propad." Ko je okrepil svoje zavezništvo s Putinom, je Xi vztrajal, da je "Kitajska pripravljena združiti se v Rusiji in naprednih svetovnih silah, ki nasprotujejo hegemoniji in politiki moči ter zavračajo vsak unilateralizem, protekcionizem in nadlegovanje, trdno ščitijo suverenost, varnost in interese obeh držav ter branijo mednarodno pravosodje«.
Putin je na svoji strani dejal, da "si prizadevamo za okrepitev sodelovanja med ruskimi in kitajskimi oboroženimi silami", vendar izjava Pekinga izpušča ta del, da bi se izognili težavam z Zahodom zaradi sankcij proti Moskvi. Putin je skušal projicirati podobo enotnosti s Xijem, da bi zmanjšal svojo mednarodno izolacijo, podprl trezno trditev Kitajske po demokratičnem in neodvisnem otoku Tajvanu ter pozdravil njihova skupna prizadevanja za boj proti "pritiskom in provokacijam Zahoda brez primere".
"Prijateljstvo brez meja"
Pred rusko invazijo na Ukrajino, ko sta se srečala na odprtju zimskih olimpijskih iger v Pekingu, je Xi Jinping slavil "neomejeno prijateljstvo" z Rusijo, v očitnem ideološkem nasprotju z zahodnimi demokracijami. Toda vojaški neuspeh Kremlja, ki je razgalil domnevno moč ruske vojske ter razkril njene resne težave in padce, je oslabil Putina in marginaliziral Moskvo, ki je zaradi globalnega vpliva vojne razdrla njeno zavezništvo s Kitajsko. Putin je na njunem zadnjem osebnem srečanju med septembrskim vrhom Šanghajske varnostne organizacije v Uzbekistanu priznal "vprašanja in pomisleke" Pekinga glede vojne.
Od svojega stanja pred desetimi meseci je kitajski režim močno podpiral Moskvo, pri čemer je krivdo za situacijo pripisal ZDA in Natu v njunem jasnem boju z Zahodom. Toda Xi Jinping bo morda prisiljen ublažiti svoje zavezništvo s Putinom zaradi svoje namere, da se obrne na mednarodni oder, potem ko je skoraj tri leta preživel zaprt v svoji državi zaradi pandemije. Čeprav Xi ni šel tako daleč kot premier Narendra Modi, ki je Putinu v Samarkandu zabrusil, da "ni čas za vojno", se je med vrhom G-20 srečal z vsemi zahodnimi voditelji, ki si želijo njegovega posredovanja. doseči mir. Od vseh teh srečanj je bilo najdaljše in najbolj pričakovano srečanje s predsednikom ZDA Joejem Bidnom. V prvem osebnem soočenju, odkar je januarja 2021 prispel v Belo hišo, sta oba direktorja potrdila premirje v skrhanih dvostranskih odnosih, a meči ostajajo visoko zaradi »vojne mikročipov« in trezne kitajske grožnje Tajvanu. .
poškodovano gospodarstvo
Po ostanku na oblasti med XX. kongresom komunistične partije, ki je potekal oktobra, so položaj Xi Jinpinga oslabili tudi zgodovinski protesti na Kitajskem proti omejitvam Covid-zero, ki so celo zahtevali njegov odstop in postavili pod vprašaj njegov avtoritarni režim. Sredi eksplozije okužb v državi, vključno z mednarodno skupnostjo, ki se ponovno boji ponovnega odboja pandemije zaradi ponovnega odpiranja meja, tudi Xija ne zanima mednarodna panorama, ki je tako turbulentna, da bi vplivala na okrevanje njenega gospodarstva, močno prizadet zaradi teh treh let zaprtja in zapor.
Demonstracija enotnosti med državama ali kitajski poskus pomiritve konflikta, rezultat tega virtualnega vrha s Putinom bo viden v prihodnjih tednih, ne glede na to, ali se bo dež raket in brezpilotnih letal na Ukrajino nadaljeval ali če bo Xi Jinping odpotoval v Moskvo spomladi z mirovnim predlogom pod roko.
