Če se potrdi informacija agencije Reuters iz nerazkritih "virov" o morebitnem obisku kitajskega predsednika Xi Jinpinga v Moskvi prihodnji teden, saj ne bi bilo dvoma, da je osrednje vprašanje pogovorov s Kremljem to bi bila Ukrajina in iskanje izhoda za zaustavitev vojne.
To je jasno iz dejstva, da Xijeva agenda po poročanju The Wall Street Journala, ki se sklicuje tudi na neuradne vire, vključuje tudi videokonferenco z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim po srečanju v ruski prestolnici s predsednikom Vladimirjem Putinom. To bi bil prvi pogovor med najvišjima voditeljema Kitajske in Ukrajine od začetka vojne.
Ruska tiskovna agencija TASS je 30. januarja poročala, da je Putin povabil kitajskega voditelja, naj obišče Rusijo spomladi, medtem ko je Wall Street Journal februarja zapisal, da bi lahko obisk v Moskvo potekal aprila ali v začetku maja. Resnica je, da kitajsko zunanje ministrstvo ni potrdilo ničesar, prav tako ne Kremelj, katerega tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov to nedeljo zadeve ni želel komentirati. "Praviloma se obvestila o uradnih obiskih v tujini usklajujejo sinhrono z medsebojnim dogovorom strani," je dejal Peskov novinarjem in dodal, da "ko bo taka določba, vas bomo obvestili."
posredniško vlogo
Kot poroča 'The Wall Street Journal', srečanje s Putinom in pogovor z Zelenskim nakazujeta, da bo Kitajska igrala dejavnejšo vlogo pri posredovanju za končanje konflikta v Ukrajini. Ameriški časnik je menil, da je vojna Peking postavila v težak položaj, saj je Xija prisilila, da najde ravnovesje med "partnerstvom brez meja" z Rusijo, kot so se dogovorili v začetku februarja lani ob zaključku zimskih olimpijskih iger, Kitajci predsednikov tesen odnos s Putinom in nepripravljenost Kitajske, da bi zaostrila naraščajoče nezaupanje in napetosti z Združenimi državami in njihovimi zavezniki. Xi celo razmišlja o možnosti potovanja iz Moskve v druge evropske države.
Konec prejšnjega meseca, ravno na prvo obletnico začetka vojne, je kitajsko zunanje ministrstvo objavilo načrt za "rešitev krize" v 12 točkah, ki na Zahodu in tudi v Rusiji ni povzročil navdušenja, kjer vztraja, da bo taka rešitev morala vključevati vrnitev ozemelj, ki jih je dejansko okupiralo preveč Rusov, Ukrajini. Kitajski predlog med drugim vključuje prekinitev sovražnosti, začetek pogajanj ter medsebojno spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti vsake od strani. Vendar ni pojasnjeno, kako je vse to mogoče izvesti glede na nezdružljiva stališča med Moskvo in Kijevom.
Kot piše The Wall Street Journal, srečanje s Putinom in pogovor z Zelenskim nakazujeta, da želi Kitajska igrati dejavnejšo vlogo pri posredovanju za končanje konflikta v Ukrajini.
Prejšnji mesec je Putin v Kremlju sprejel državnega svetnika in člana političnega biroja Komunistične partije Kitajske Wang Yija, ki je v Moskvo prispel 21. februarja zaradi bojazni Washingtona, da bo kitajski režim Rusiji dobavljal smrtonosna sredstva. orožja, ki bo uporabljeno v Ukrajini. "Seveda čakamo predsednika Ljudske republike Kitajske na obisk v Rusiji, smo se že dogovorili," je Wangu dejal ruski predsednik, ki le redko sprejme koga nižjega od sebe. Visoki kitajski uradnik je prišel iz Münchna, kjer je govoril na Münchenski varnostni konferenci in tam napovedal skorajšnjo objavo mirovnega načrta svoje države.
4. februarja 2022, tri tedne po začetku ruske invazije na Ukrajino, sta Putin in Xi v okviru zimskih olimpijskih iger podpisala skupno izjavo o "partnerstvu brez meja", v kateri se je Rusija izrekla proti neodvisnosti. Tajvana in obljubil, da bo otok obravnaval kot "neločljivi del Kitajske".
Po drugi strani pa si je Peking drznil podpreti rusko reafirmacijo proti širitvi Nata, v očitnem namigovanju na vključitev Ukrajine v svoje nedrje. "Prijateljstvo Kitajske in Rusije nima meja, v našem sodelovanju ni prepovedanih con," je poudaril dokument. Kljub temu, da se govori, da je kitajskega predsednika jezilo, da mu ruski kolega ni povedal ničesar o svoji nameri, da bo napadel Ukrajino, državi nista nehali potrjevati trdnosti svojih vezi. Xi se je osebno srečal s Putinom 39-krat, odkar je postal predsednik, nazadnje septembra med vrhom v Srednji Aziji. Nazadnje sta prek videokonference govorila decembra.
tekoči pogovori
Prejšnji petek je šef Kremlja Xiju poslal čestitko ob njegovi ponovni izvolitvi za tretji mandat in ponovno pohvalil "trdnost" odnosov med državama. »Rusija zelo ceni vaš osebni prispevek h krepitvi odnosov (…) med našima državama. Prepričan sem, da bodo delovali skupaj, zagotovili bomo razvoj plodnega rusko-kitajskega sodelovanja v različnih okoljih," je dejal Putin v sporočilu. "Naše skupno delo bomo še naprej usklajevali pri najpomembnejših vprašanjih regionalne in mednarodne agende," je dodal Putin.
Kitajska je proti uvedbi sankcij proti Rusiji in ni obsodila ofenzive v Ukrajini, a je tudi ne podpira in je opozorila na nevarnost eskalacije vojne, ki vodi v uporabo jedrskega orožja.
Kitajska je bila največja trgovinska partnerica Ukrajine pred vojno zaradi uvoza koruze, skoraj 30 % tiste, ki jo pridela nekdanja sovjetska republika.
Glede odnosa med Pekingom in Kijevom je Zelenski nedavno zagotovil, da se namerava sestati s Xijem, da bi razpravljala o tem, kako uresničiti mirovni načrt in zagotoviti, da Rusiji ne bomo prodajali orožja. Oba režiserja sta se po telefonu pogovarjala ob 30-letnici odnosov med Kitajsko in Ukrajino, nekaj tednov pred začetkom ruske invazije.
Kitajska je bila največja trgovinska partnerica Ukrajine pred vojno zaradi uvoza koruze, skoraj 30 % tiste, ki jo pridela nekdanja sovjetska republika. Peking je v Ukrajini vlagal tudi v infrastrukturne projekte. Trgovina med obema plačiloma se je leta 60 zmanjšala za 2022 % v primerjavi s prejšnjim letom, kar je enako 7.600 milijarde USD. In to medtem ko se je kitajska trgovina z Rusijo po kitajskih podatkih povečala za 29 %, natanko 190.000 milijonov dolarjev, zlasti zaradi uvoza nafte in plina, ki ju Rusija ne prodaja več v Evropo.
