Posebni predstavnik za evrazijske zadeve Li Hui že stopa v Kijev, o čemer je kitajski županski politik sanjal že od začetka ruske invazije. Čeprav ta zadnji samostalnik ne bo prišel iz njegovih ust, pa tudi »vojna« ne; morda »kriza«, kvečjemu »konflikt«. Leksikalna omejitev, ki simbolizira kitajsko zapleteno teatralnost v soočenju z resničnostjo Ukrajine. Performativnost tega obiska postavlja na oder tudi improvizirano koreografijo režima v soočenju s potekom dogodkov, tako na bojišču kot v globalni geopolitiki.
O Lijevem potovanju so razpravljali med telefonskim pogovorom med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom konec aprila, prvim pogovorom med voditeljema po izbruhu vojne. V teh štirinajstih mesecih pa se je Xi največ petkrat srečal ali pogovarjal s svojim »starim ruskim prijateljem« voditeljem Vladimirjem Putinom, vključno z marčevskim potovanjem v Moskvo, kar dokazuje njuno obokano ekvidistanco.
Kitajska je ves čas ohranjala domnevno nevtralnost, ki skriva implicitno podporo Rusiji. Režim ni nikoli kritiziral agresije in je ponavljal argumente Kremlja ter za to, kar se je zgodilo, krivil Nato in ZDA. Hkrati je Kitajska podprla rusko gospodarstvo s pomnožitvijo svojih komercialnih vezi, ki so se v letu 2022 povečale za 34 % in dosegle rekordnih 180.000 milijard evrov, predvsem zaradi uvoza dragocenega plina, nafte in premoga.
Kitajska hitenja
Vendar pa Kitajska ni zavzela aktivnejšega stališča glede preiskave spopadov, začenši z objavo dokumenta konec februarja – zmotno označenega kot »mirovni načrt« –, ki prejema splošno mnenje o njenem stališču glede konflikta in dvoumna načela "politične rešitve". Številni zahodni diplomatski akterji so v ABC prepoznali pristranskost te izjave in slavili tudi, da bo režim opustil pasivnost z besedilom, ki je »razkrilo protislovja njegovega položaja«.
Prva je kršitev enega od temeljnih načel zunanje politike: ozemeljske celovitosti. Referendumi na ozemljih, ki jih je zasedla ruska ofenziva, bi lahko predstavljali neprijeten napovednik za prihodnost Tajvana. Kitajska pravzaprav niti ne priznava priključitve Krima. Obenem pa režim ne more dovoliti, da bi država, s katero si deli skupno fronto – bolj »usklajenost« kot »zavezništvo« – padla pred univerzalne vrednote Zahoda, vendar tudi ne more žrtvovati svojega odnosa s svetom, zlasti Evropska unija, ki jo je povzročil tuji konflikt. Ta potreba je povzročila posebno pereč trenutek, ko njeno gospodarstvo začne puščati za seboj katastrofo, ki so jo povzročila tri leta pod politiko nič covida.
Kitajska je ves čas ohranjala domnevno nevtralnost, ki skriva implicitno podporo Rusiji
Počasen umik ruskih čet vzporedno zahteva globljo diplomatsko udeležbo, ki Kitajski omogoča, da igra pomembno vlogo pri kateri koli hipotetični rešitvi. Protagonist takšnega ravnotežja bo Li Hui, ki mu je v tolažbo poznavalec terena, saj je bil med letoma 2009 in 2019 veleposlanik Kitajske v Moskvi. V tem tednu bodo obiskali Ukrajino in Rusijo, vmes pa se bodo podali še čez Poljsko, Francijo in Nemčijo, da bi iz prve roke videli evropsko stanje duha.
Kitajske oblasti so komaj razkrile podrobnosti o Lijevih dogodivščinah, da ne bi dvignile prepoznavnosti tveganega potovanja, katerega izid ni znan. »Pred dnevi smo posredovali informacije o obisku (…). Več podrobnosti bomo delili ob primernem času,« je danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin na dnevni tiskovni konferenci agencije v Pekingu. "Kitajska bo še naprej sodelovala s preostalim svetom, da bi igrala konstruktivno vlogo pri politični rešitvi ukrajinske krize," je sklenil in potrdil, da se sporočilo pogosto skriva v tistih, ki so prezrte, namesto v izrečenih besedah.
