Sorolla: črna Ljubim te črna

Kultura v Španiji žaluje za smrtjo Joséja Guiraoa, briljantnega menedžerja, kultiviranega, elegantnega človeka, ki je imel spretnosti za ljudi in izvrstno ravnanje ter prefinjen smisel za humor. Lastnosti, o katerih politika nima prav veliko reči. Tisti, ki smo imeli to srečo, da smo ga poznali, ga bomo pogrešali. Tudi paleta Sorolle, slikarja svetlobe in barv, sonca in Sredozemlja, je zbledela v črno. Navajeni njegovih svetlečih se platno plaž, njegovih prijetnih družinskih prizorov, njegove neskončne beline, pritegne pozornost ta drugi Sorolla, bolj mračen in melanholičen, a nič manj zanimiv. Slikal je belo Španijo, a tudi tisto črno Španijo, ki sta jo upodabljala Solana in Zuloaga. Muzej Sorolla v Madridu od danes do 27. novembra odpira osrednjo razstavo v tej 'noir' Sorolli, ki z enakim mojstrstvom uporablja bogato paleto sivih in črnih. Kustos Carlos Reyero je izbral 62 del. Van Gogh je dejal, da je tudi Frans Hals uporabil vsaj 27 različnih črnih platen. Van Gogh je dejal, da je tudi Frans Hals uporabil vsaj 27 različnih črnih platen. Je svet zase. Sorollina uporaba za sugeriranje poetičnih in čustvenih stanj izhaja iz španske tradicije (Velázquez, El Greco in Goya). Prvi je predstavljen v 'Mariji, oblečeni kot Velazqueña'; drugi na neobjavljenem portretu Manuela Bartoloméja Cossía (v ozadju se pojavi 'Gospod z roko na prsih'); tretji, v 'Zaharino presenečenje', zelo gojevsko delo. Izhaja pa tudi iz mednarodnega slikarstva: Maneta in predvsem Whistlerja. Sorolla je bil svetovljan. Siva je veljala za moderno barvo, ki je sposobna ustvarjati lirično vzdušje, kar je razvidno iz galerije portretov, predvsem moških, predstavljenih v prvem prostoru. So pa tudi ženstvene, kot je tista njegove žene s črno mantiljo. V pismu Clotildi piše: »Danes sem naročil tvojo črno svileno obleko: dragocena bo zaradi svoje preprostosti in predstavljam si čudovit portret, ki ga bom naredil«. Je (okoli pasu ji je dal rumeno rožo) in danes visi v New York Metropolitanu. Tokrat ni potoval. Bil je že na razstavi 'Sorolla y la moda'. SOROLLA, FADE TO BLACK Zgoraj, 'Siv dan na plaži v Valencii' (1901), zasebna zbirka. Nad temi črtami, od leve proti desni, 'Marija, oblečena kot Velazqueña' (1905), zasebna zbirka, in 'Portret Manuela Baroloméja Cossía' (1908), zasebna zbirka ABC. V Sorolli je simbolna uporaba črne barve, povezana z zlovešče in mukotrpno, do žalosti in melanholije, do zla in smrti, za obravnavo kočljivih in grenkih vprašanj. To je primer njegovega slavnega dela 'Trgovina z belimi sužnji', kjer ujame temni svet prostitucije. Na desni strani kompozicije se pojavi prokurica, oblečena v strogo črno. Ali v študiji za 'Še eno Margarito!', zelo črnem lanenem platnu, v katerem vzame ta lik iz Goethejevega 'Fausta'. Prizor se odvija v vagonu vlaka: žensko, ki je obtožena, da je splavila, da bi rešila svojo čast, spremljajo civilni stražarji. Na slikah se komajda opazi. Ne samo da rad slika kralje (portret kraljice Maríe Cristine, študija za 'La Regencia', je po restavriranju videti čudovito), aristokrate, intelektualce in svojo družino; Zanimajo ga tudi ljudski tipi, strogi, močni, s težkim življenjem, kot sta 'El Segoviano' ali 'Bebedor Vasco', pa tudi nazarečani velikega tedna: »Imajo ganljivo skrivnost«. "Kaj vam je naredila črna?", pravijo, da je Joaquín Sorolla nekega dne vprašal svoje učence. Sorolla je izvedel, da črna intenzivira in poudari barve, kot nobena druga poudarja kontraste svetlobe in teme ter daje čustveno razsežnost. Slikal je ribiške čolne, nasedle na pesku, katerih sence so vijolične. Navdušile so ga japonske grafike (razstavljen je eden od treh albumov, ki jih je zbral), v katerih črna določa in uravnoveša figure in predmete. "Kaj ti je naredil črni?" Pravijo, da je Joaquín Sorolla nekega dne vprašal svoje učence. Ni maral sivih in deževnih dni, ker ni mogel slikati na prostem, so ga pa zanimale nianse svetlobe. V enem od tistih "grdih" dni za Valencijca, ki je nosil svetlobo v svoji DNK, je lahko iz zasebne zbirke ustvaril mojstrovino, "Sivi dnevi na plaži v Valencii". Razstavo zaključuje nedokončani portret njegove hčerke Maríe. Sorollin neobjavljeni dragulj.