Predsednik vrhovnega sodišča in generalnega pravosodnega sveta (CGPJ) Carlos Lesmes je v uvodnem govoru sodnega leta izjavil, da nezasedena prosta delovna mesta v sodnem vodstvu povzročajo "nevzdržne" razmere.
"Od 116 obstoječih predsednikov sodišč jih 49 nima titularnega predsednika," je obsodil Lesmes. »Lani sem opozarjal, da nas pomanjkanje prostih delovnih mest postavlja v ekstremno situacijo in da bo čez nekaj mesecev nevzdržna. Tako zelo, da socialna zbornica in pravdno-upravni senat vrhovnega sodišča v nekaj tednih zaradi pomanjkanja sodnikov ne bosta ustanovila svojih tožilskih oddelkov, kot to določa zakon.”
Poleg tega je Lesmes opozoril, da bo "21. decembra pravosodni senat osrednjega vojaškega sodišča prenehal delovati zaradi pomanjkanja vseh svojih članov vojaškega pravnega zbora, ki je vnaprej določen z zakonom, saj na prosta mesta ni bilo mogoče odgovoriti ."
"Škoda je tako velika, da se podobna situacija v vodstvu španskega pravosodja ni zgodila v vsej zgodovini naše demokracije, z negativnimi učinki, ki se postopoma širijo na celotno pravosodno organizacijo," je dejal Lesmes, ki se nanaša na Organski zakon 4/2021 z dne 29. marca, ki vzpostavlja pravni režim, ki se uporablja za delujoči CGPJ. "Osemnajst mesecev po sprejetju so učinki tega zakona uničujoči," je dodal.
primarnost prava
Lesmes je prav tako pozval k priznavanju primata prava: »Vrednost pravne države v naši demokraciji ne zahteva samo priznavanja načela delitve oblasti, neodvisnosti sodnikov in spoštovanja njihovih odločitev. Vnaprej predpostavimo, da je priznanje primata prava, ki mu morajo biti podvržene vse javne oblasti in zasebniki, saj je v demokracijah urejeno z zakoni, delo splošne volje, tako da naša država ne bo biti demokratičen, če spoštovanje zakona ni zagotovljeno,« je dejal Lesmes v svojem govoru pred kraljem Felipejem VI.
Pred tem je María Ángeles Sánchez Conde, namestnica tožilca vrhovnega sodišča (TS), posredovala namesto generalnega državnega tožilca Álvara Garcíe Ortiza. V govoru, v katerem je spregovoril o delovanju državnega tožilstva, je opozoril na "trend naraščanja, ki odraža kazniva dejanja nasilja na podlagi spola in zoper spolno svobodo, ki jih izvajajo mladoletniki".
Tožilstvo v Poročilu o preteklem sodnem letu izkazuje zaskrbljenost nad nasiljem na podlagi spola, ki »ima številne in zaskrbljujoče odprte fronte, kot so: porast nasilja med mladoletniki prek digitalnih medijev; nevidnost starejših žensk, ki se zelo redko javljajo; srhljivo število invalidk, ki so bile žrtve, in nemoč tujk, ki se izogibajo prijavi, ko je njihov upravni položaj neurejen zaradi strahu pred posledicami.
Tožilstvo skrbi tudi ranljivost migrantov in mladoletnikov zaradi "razmaha kaznivih dejanj iz sovraštva in diskriminacije", ki se je povečala za 27 %, zaradi kibernetske kriminalitete, ki se je povečala za 47 %, in zaradi izrednih okoljskih razmer.
Poročilo navaja, da je povrnitev normalnega delovanja pravosodja po pandemiji "le delno dosežen cilj". "Ker tako dobro odraža ponovno aktiviranje številk, tiste, ki ustrezajo renti za leto 2019, niso dosežene."
Leta 2021 je bilo uvedenih 1.465.024 predvidenih skrbnih pregledov, kar je 6,76 % več kot leta 2020. Kazniva dejanja zoper življenje in integriteto predstavljajo 35 % skrbnih pregledov, začetih v letu 2021, v primerjavi z 29 % v letu 2020. Kazniva dejanja zoper premoženje ostajajo 20 %.
Obtožbe, ki se jim je državno tožilstvo udeležilo, so skupaj znašale 320,977 sojenj, v primerjavi z 260,715 v letu 2020, vendar niso dosegle številke iz leta 2019 (332,888). Kazenska sodišča so izrekla 147,682 kazni v primerjavi s 111,585 leta 2020, vendar ne da bi dosegla 150,643 leta 2019. 2020.
Leta 2021 bo 35 % sojenj na kazenskih sodiščih prekinjeno, predvsem zaradi okužb s covidom-19. Ta številka je nižja od tiste, zabeležene leta 2020, ko je bilo začasno ustavljenih 46 %, vendar višja od 32 % leta 2019.
Najbolj zastopana kazniva dejanja v obsodbah sta tako kot v preteklih letih kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa in zoper premoženje, in sicer s 35 % oziroma 18 % (31 % in 19 % v letu 2020). Kazniva dejanja nasilja v družini in spola so predstavljala 9 %, manj kot 13 %, doseženih leta 2020; kaznivih dejanj zoper življenje in telesno nedotakljivost 9 %, nekoliko nižje od doseženih 10 % v 2020 in kaznivih dejanj zoper pravosodje 7 %, ki ohranjajo odstotek prejšnjega leta.
Na področju nujnih postopkov jih je v letu 2021 202.296, kar pomeni 19-odstotno rast glede na leto 2020.
Kar zadeva lahke tožbe, je bilo obravnavanih 323.362, kar je več kot 297.744 v letu 2020, vendar nižje od 338.204 v letu 2019, s čimer se ohranja trend zmanjševanja, opažen že v prejšnjih letih (348.907 v 2018 in 361.061 v 2017).
