Generalitat obsodi, da mora voznika, ki je trčil v zelo divje prašiče, plačati 400.000 evrov odškodnine Pravne novice

Silvia León.- Višje sodišče Katalonije je odredilo Generalitat de Catalunya, da vozniku plača odškodnino za več kot 400.000 evrov za škodo, ki jo je povzročila nesreča, ki je povzročila škodo na avtocesti. Sodniki, ki menijo, da je uprava kot lastnik cest odgovorna, ker ne vzdržuje obodne ograje v dobrem stanju.

Kot novost je poleg zvišanja odškodnine pojasnil Sergiju Grauu Romeru, ki je podal obrambo tožnika, obsodbo uprave »zaradi pomanjkanja signalizacije z znakom za nevarnost P-24 ( frekvenčni korak živali) je bil 2 leti akreditiran za ustvarjanje več nesreč, ob upoštevanju, da točka nesreče ni razvrščena kot koncentracija nesreč ali črnih točk, s čimer se spremeni del meril, na katera so se opirala sodišča”.

In to je, da po mnenju Clare, ne glede na to, ali se točka šteje za "koncentracijo nesreč", odgovornost lastnika in pooblaščene uprave, da signalizira nevarnost s signalom P24, nastane, če obstaja več nesreč zaradi dokazan je vlom divjih živali.

Kraj dogajanja

Omenjena nesreča se je zgodila, ko je s svojim motociklom Yamaha zahteval kroženje na avtocesti C14 (provinca Tarragona), ko je čelno trčil v tri divje prašiče, ki so prečkali cesto. Po dokazanih dokazih je bil v bližini nesreče rezervat s polomljeno kovinsko ograjo, luknjo, skozi katero se domnevno živali lahko umažejo po cestišču.

odgovornost

V kolikor je to odgovornost voznika, je treba opozoriti, da so opravljeni testi dokazali, da v trenutku trčenja ni vozil z neprilagojeno hitrostjo.

Zato se je brez stopnje odgovornosti tožnika pri povzročitvi nesreče postavilo vprašanje vzročne zveze med nesrečo in slabim vzdrževanjem ograje.

Pri tem so sodniki jasni, kot je razvidno iz obsodbe, ki je skladna s policijskim dokazom na kraju samem in priloženim fotografskim poročilom, da mora biti vzrok vdora treh divjih prašičev na avtocesto povezan s pomanjkljivim stanjem zapiralne ograje tistega.

Sodba pa kvalificira, če drži, da ni obveznosti ograjevanja klasičnih cest, sodišče upošteva, da je dokazan obstoj rezervata, iz katerega izhaja morebitna prisotnost nespuščenih živali. Zato je, kot je jasno, postavitev znaka za nevarnost P-24 nujna, ne glede na pogostost nesreč, ki nastanejo zaradi vdora živali na cestišče. Zaradi tega, opozarja zbornica, ni upravičeno, da ministrstvo za javna dela ne pristopi k postavitvi znakov P-24 »Paso de animaux en libertad«.

Ne smemo pozabiti, da zakon o prometu, prometu motornih vozil in varnosti cestnega prometa določa, da »lastnik javne ceste, na kateri se zgodi prometna nesreča, ker ni pravočasno, če je to primerno, popravil ograjne ograje oz. posebni znaki za spuščene živali na odsekih z visoko stopnjo nesreč zaradi trkov vozil z njimi«.

Prav tako "ustreza lastniku ceste, odgovornosti za njeno vzdrževanje v čim boljših razmerah za varnost prometa ter postavitev in ohranjanje ustreznih znakov in cestnih označb", ki temelji na čl. 139 RD 1428/2003 z dne 21. novembra, Splošna ureditev prometa.

Zaradi tega sodniki sklepajo, da je nesreča ter iz nje nastala osebna in materialna škoda v vzročni zvezi z upravnim ukrepanjem, ki mora zagotoviti vzdrževanje javnih cest v minimalnih varnostnih razmerah, ki so v tem primeru zaradi postavljenih. signal, na koncu katerega so bili tisti, ki so potovali po tej cesti, ustrezno seznanjeni z nevarnostmi, ki obstajajo na tem mestu zaradi predvidljivega pojava prisotnosti živali, ki prihajajo iz sosednjega rezervata na cesti.

Posledice in odškodnina

Glede odškodnine je imelo sodišče pojasnila glede tožnika zaradi zdravljenja 589 dni, neizogibno, od tega 197 dni hospitalizacije in s pomembnimi posledicami, kot so »...sprememba orientacije, predvsem prostorska (gibanje po ulici v spremstvu ), težave s pozornostjo in koncentracijo, omejeno razumevanje zapletenih vprašanj, velike težave pri vzdrževanju tekočega pogovora in potreba po splošnem nadzoru; interakcija z bližnjimi sorodniki ter zelo omejena socializacija in zmerna kognitivna okvara GDS 4».

Skratka, glede treznih posledic na delovno aktivnost, kot je bilo dokazano, predstavljajo opisane posledice zelo pomembne meje, ki niso združljive z njihovim običajnim poklicem voznika tovornjaka, pa tudi z razvojem katere koli delovne aktivnosti. In to je, da je povpraševalec pojasnil nadzor in pomoč tretje osebe v svojem vsakdanjem življenju. Sodniki namreč upoštevajo, da je socialna varnost priznala trajno invalidsko pokojnino v stopnji velike invalidnosti.

Za vse in po 7 letih sodnega spora sodišče naloži Generalitetu, da motoristu plača znesek 410.623 evrov kot odškodnino za škodo, ki jo je utrpel v nesreči z divjimi prašiči zaradi slabega vzdrževanja ograje in pomanjkanja površine. signalizacijo.