Elvira Mínguez se je rodila v Valladolidu. Igralka in pisateljica je leta 1994 začela svojo poklicno dejavnost v filmu z Imanol Uribe v filmu 'Días Contados', za katerega je prejela svojo prvo nominacijo za Goyo. Nagrado, ki jo je prejel leta 2005 za 'Tapas' Joséja Corbacha in Juana Cruza. Med drugimi režiserji (Malkovich, Steven Soderbergh) in nagradami je Elvira, večplastna ženska, s kariero, polno uspehov v različnih medijih, televiziji, radiu, naredila preskok in debitirala kot pisateljica s prvim romanom Senca dežela' (Edit. Espasa).
—Elvira pije Venere za svojega psa Chestertona. Na sliki je zelo lep...
— Je kot plišasti medvedek. Prišel je pred dvema letoma in bilo je kot v noči treh kraljev. Z velikim navdušenjem se veselimo vašega prihoda. Moj sin je star 13 let in vedno je mislil, da je to dobro zanj. Hišni ljubljenček jim ne daje le odgovornosti in neskončne naklonjenosti, ampak jih tudi uči, da je obstoj minljiv. V kratkem času vidiš rast, zrelost, odraslost, starost ... In biti sposoben videti življenjski proces na ta zelo naraven način je velika življenjska lekcija.
—Poleg človeške družine Chesterton živi z muckom. Ali ohranjajo svojo obliko?
-Ja. Stara je trinajst let kot moj sin, ime ji je Kanti in je odraščala z našim prejšnjim psom, s katerim ima dober odnos. Ko je Chester prišel, je izdelal pripomočke, da sta se spoznala. Njun odnos je nekoliko poseben, saj se ona pravzaprav ne želi igrati igric, on pa jo provocira.
— Kdo izbira številke?
—Kanti je po filozofu Kantu. Nadel ga je moj mož, ki je takrat študiral filozofijo in Chestertona, z družinskim glasovanjem.
—Chesterton, tvoji hobiji?
— Buldogi so zelo mirni in Chester sledi pravilu. Imaš čudovit značaj. Je ljubeč pes in ker potrebuje veliko fizičnega stika, se pusti objemati in objemati. In plaža ga spravlja ob pamet.
—Chester odide iz najinega pogovora in Elvira se z mano pogovarja o svojem delu. Naj živijo sladke trenutke?
—Sem v odličnem trenutku. Druga faza 'Izginulih' je bila javno predvajana (Telecinco). Začel bom snemati z Danielom de la Torrejem v seriji 'Marbella' in potopljen sem v promocijo svojega prvega romana 'The Shadow of the Earth' (Edit Espasa).
— Kakšen je bil vaš literarni prvenec?
—Izšla je v začetku februarja in je zame drug svet. Obožujem svet knjig. Šalim se in pravim, da je moj mož interpretacija, moj ljubimec pa literatura.
—'Senca zemlje' je naslov z mnogimi konotacijami. Lahko naše bralce prepričate, da preberejo vaš roman?
— To je zgodba o ženskah in on je napisal like, ki bi jih rad igral. Gre za spopad dveh žensk, je vestern v Zamori leta 1896. Ni kadrov, je pa boj za oblast med njima. So močni, sebični, ambiciozni in se ne ustavijo pred ničemer. To so lastnosti, ki se običajno dajejo moškim likom. Gre za zgodbo, ki pritegne, saj teh vlog nismo vajeni videti v ženskih likih. Hotel sem obrniti.
— To je roman z veliko kinematografske privlačnosti. Ste razmišljali, da bi jo dali v roke režiserju?
—Ona ima fante, jaz pa nimam obveznosti ali prstana. In če se pojavi, ga bom režiral. Je zelo vizualen roman. Na tem svetu sem že petindvajset let in moja glava dela s slikami.
— Videli smo ga v različnih zapisih. Ali imate koga raje?
—Brez dvoma komedija. Težko je, da je potreben poseben mišično-skeletni sistem. Nisem imel veliko priložnosti za to in mislim, da je to fizična težava. Smeh. Ko sem igral 'Šteti dnevi', se spomnim, da mi je Carmelo Gómez rekel: "To je nora zasedba." Rada pa bi naredila tudi muzikal.
— Kakšen nov projekt?
—Da, želim povabiti vse bralce, da preberejo roman in me poiščejo na omrežjih ter ga komentirajo z mano. Veliko se naučim zaradi videnja in interpretacije ljudi.
