Vojna v Ukrajini je v prvih fazah povzročila potres na trgih. Delniški trgi so se sesuli, medtem ko je Rusija sprožila svoje ofenzive, ki se še vedno nadaljujejo, vendar je njihov učinek zdaj zelo drugačen kot takrat.
24. februarja je Vladimir Putin sprožil državni udar, ki je sprožil vse. Invazija se je začela in delniški trgi so zašli v določeno paniko. Ibex 35 je tisti dan že 2,86 %; nemški Dax je že 3,96 %; angleški Cac 40 je padel za 3,83 %; Ftse Mib je padel za 4,14 %... Evropski trgi so postali močno rdeči, nato pa se je začel 'rally'.
Dan po katastrofi je bil trend popolnoma nasproten. Več kot 3-odstotne rasti na vseh omenjenih evropskih borzah, da bi v naslednjih dneh dokončno sprožile zlom.
Pred 10. marcem je bil na delniških trgih dosežen najnižji vrh in prišlo je do okrevanja.
Zdaj se španske, nemške in angleške delnice gibljejo pri vrednostih, ki so zelo blizu dnevu pred začetkom invazije. Med veliko četverico je le Italijan bolj prizadet zaradi konflikta, ki ga obteži večja izpostavljenost državi.
Zato se vsi sektorji niso obnašali enako. Bančništvo je bilo glede na medsebojne povezave finančnega sektorja sektor, ki ga je vojna najbolj prizadela. Seveda so subjekti z interesi in izpostavljenostjo Rusiji utrpeli večjo škodo kot preostali sektor. Banco Santander je bila brez izpostavljenosti do države pred vojno pri 3,23 evra za delnico, zdaj pa je še pod 3,10.
V zameno je italijanski Unicredit, ki ima tveganje v Rusiji, začel konflikt pri 14 evrih za delnico in je zdaj okoli 9,5 evra.
Kljub temu pa evropske borze kot celota - z izjemo Italije - že nekaj dni ponovno dobivajo naložbeni utrip in kažejo na okrevanje, dogajanje pa postaja kronično in stagnira brez večjih premikov. Čeprav grožnja še naprej preži v okolju zaradi težav pri končanju konflikta.
Energetski trgi
Kar zadeva energetske trge, so cene plina, elektrike, nafte in goriv zabeležile zgodovinsko rast v tednu ogromne volatilnosti zaradi izjav in odločitev.
Plin, na primer, katerega glavni dobavitelj v Evropi je Rusija, je 214. tega meseca presegel 8 evrov za MWh, kar je predstavljalo 145-odstotno zvišanje cene pred invazijo na Ukrajino. Včeraj je znašal 102 evra, kar je 16,53 % več kot na ta dan.
Cena nafte je bila zmernejša, 23,3 % nižja kot na začetku vojne (98,71 $ za sodček Brent). Vendar je dosegel skoraj 129 $, kar je predstavljalo 30,5-odstotno rast.
Vzporedno s surovo nafto so se tudi pri nas 'kot raketa' podražila goriva. 95-oktanski bencin je za 14 % dražji kot pred invazijo na Ukrajino, dizel pa še za 21,5 %. To pomeni, da polnjenje avtomobilskega rezervoarja stane med 90 in 100 evri.
V kateri koli količini električne energije, ki je neposredno vplivala na povišanje cen plina, je njena povprečna cena na španskem veleprodajnem trgu od izbruha vojne utrpela 35,2 %, čeprav je dosegla najvišjo ceno 700 evrov za MWh na prej omenjeni dan 8. ta mesec pri nas še nikoli viden rekord.
