NASLEDNJE
Španija bo imela kratkoročno in srednjeročno med svojimi najnujnejšimi nalogami reševanje težav z javnimi financami. Tako so podatki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o primanjkljaju in dolgu, ki bo državo vlekel vsaj do leta 2027. V prvem primeru bo osvojila 3,9 % BDP; v drugem nad 114 %.
Alarmi se sprožijo po številkah, ki jih je javno objavilo telo, ki ga vodi Kristalina Georgieva. To je enakovredno temu, da ima naša država strukturni primanjkljaj v višini okoli 50.000 milijonov evrov v naslednjih petih letih, če vlada ne razmišlja o načrtu fiskalne konsolidacije, kot večkrat trdita Bank of Spain in Airef.
Naša država je leto 2020, leto pandemije, končala z 11-odstotno vrzeljo v računih. V poslovnem letu 2021 se je ta številka znižala na 7 %, v naslednjih letih pa bo zmanjševanje postopno. 5,3 % letos, 4,3 % naslednje ... in do tja. Potem bo Španija izgubila zasidrano 3,9 % med letoma 2024 in 2027, obdobjem, ki ga zajemajo ocene sklada.
Dolg se glede na napovedi MDS ne bo odrezal nič bolje. Letos 2022 bo ostal pri 116,4 % BDP, prihodnje leto pa se bo znižal na 115,9 %. In naslednje vaje, do leta 2027, se bodo gibale med 114,7 % in 114,5 %. Drastičnega zmanjšanja javnega dolga ne bo.
Tako sta znižanja obeh kazalnikov med letoma 2021 in 2023 posledica dveh dejavnikov. Po eni strani zaradi povečanja BDP; po drugi strani zaradi potreb po porabi, ki izhajajo iz pandemije. Covid je od vlade zahteval, da prek dolgov izgine pomoč družinam in podjetjem, da bi poskušala ublažiti udarec krize. Vendar se bo te fiskalne pomoči morale na neki točki končati in javne spodbude se bodo normalizirale, kar bo zahtevalo manj truda pri porabi.
Kljub vsemu pa MDS glede na podatke ne verjame, da bi se Španija lahko približala tistim, kar so bili stari fiskalni predpisi. Na primer, njihova meja pred pandemijo je bila določena na 3-odstotni primanjkljaj in zdaj naša država nima obzorja, v katerem bi ta številka dosegla.
Negotovost glede javnih financ
"Srednjoročni fiskalni načrti in projekcije se soočajo z izjemno stopnjo negotovosti, odvisno od razvoja vojne, zlasti v Evropi, inflacije in obrestnih mer," navaja IMF v svojem nedavnem fiskalnem poročilu.
Prav tako organizacija poudarja, da sekundarni učinki sankcij na Rusijo še niso znani in da se bodo med državami razlikovali. Primanjkljaji po vsem svetu upadajo, vendar se pričakuje, da bodo ostali nad ravnmi pred pandemijo.
In po tem scenariju se je Sklad nagibal tako, da je bila fiskalna podpora vlad proti inflaciji in obrestnim meram osredotočena na tiste, ki jih je ta kriza najbolj prizadela, na splošni ravni v sklopu plačil. »Če se bo gospodarska aktivnost močno poslabšala, bi se to lahko spremenilo v širšo fiskalno podporo. Primerno za države s fiskalnim prostorom, vendar je treba to narediti tako, da se izognemo zaostrovanju neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem ter pritiskom na cene,« poudarja.
