Allegro ma non troppo. Splošno izboljšanje pričakovanj glede splošnih gospodarskih razmer, v Evropi in tudi v Španiji, ki se kali v zadnjih tednih, je oplemenitilo napovedi glavnih analitičnih inštitutov glede španskega gospodarstva za leto 2023, a zelo zmerno. Če je bila prej zabeležena 1,1-odstotna rast, konsenz analitikov, ki ga je ta četrtek objavil Funcas, zdaj predvideva rast BDP v višini 1,3 %, kar je daleč od vladne napovedi 2,1 %.
Gospodarstvo namreč šele naslednjo pomlad izstopi iz paralize, v katero je zapadlo lansko poletje, in si bo nabralo devet mesecev popolne gospodarske stagnacije, ki se bo od aprila in vročine turistične sezone umaknila okrevanju, ki bo nadaljujejo v drugi polovici leta 2023.
Vsaj to je diagnoza, ki si jo deli dvajset analitičnih inštitutov, katerih napovedi so bile konfigurirane v panelu Funcas, ki ovrže soglasje glavnih španskih analitikov o obnašanju domačega gospodarstva. Napovedi rasti za leto 2023 se gibljejo med 0,8 % napovedi CEOE in 2,1 % napovedi analitične skupine svetovalne družbe Equipo Económico, vendar obstaja splošno soglasje, da se bo inflacija nadaljevala na višjih ravneh okoli 4 %, kar bo obtežijo domačo potrošnjo in poslovne naložbe skozi vse leto.
"Globalno okolje torej ostaja zelo negotovo, zdi se, da so nekateri dejavniki izbruha inflacije in trenutne faze gospodarske oslabitve v zadnjih mesecih izgubili moč," piše v poročilu, ki svojo zaključno napoved dviguje na 5 % rasti BDP v 2022.
Splošno mnenje je, da bodo cene v letu 2023 še naprej pritiskale na domača gospodarstva. Povprečje ocen CPI za letošnje leto ima mediano inflacijo 4 %, kar bo v osnovi znašalo 4,5 %. Plače pa bodo po njegovem mnenju trpele v povprečju za 3,4 %, kar bo podaljšalo izgubo kupne moči domačih gospodarstev in obtežilo družinsko potrošnjo.
Ta pojav bosta poslabšala tudi močno ustvarjanje delovnih mest, ki bo ustvarilo le 1 % v primerjavi s 3,7 % letos, in povečanje, čeprav rahlo, stopnje brezposelnosti, ki bi leta 13 ponovno znašala 2023 %.
Analitiki, s katerimi se je posvetoval Funcas, dvomijo o rahlo ekspanzivnem tonu fiskalne politike in zagovarjajo njeno nevtralnost ali celo kontraktivnost z določenim zmanjšanjem javne porabe. Na tej predpostavki je zaradi izgube splošnega zaupanja ugotovljeno, da bo javni primanjkljaj v letu 2023 občutno padel. Soglasje kaže, da bo primanjkljaj komaj padel s 4,5 % od tega zmanjšanja na 4,3 %, kar je veliko nižje od 3-odstotno stopnjo, ki jo Bruselj zahteva, da od leta 2024 ne bi pod nadzorom gospodarske politike države.
