Nuccio Ordine: "Danes so univerze videti kot perutninske farme"

V dobi utilitarizma, takojšnjega zadovoljevanja in spreminjanja zaslonov v oltarje digitalne religije je Nuccio Ordine (Diamante, Italija 1958) posredoval subverzivno sporočilo, ki ga je razglasil v svojem znamenitem eseju 'Koristnost nekoristnega': demonstracija, tako Oskarjeva Wildeova navidezna 'šala' je bila resnična kot (gotski) tempelj. Umetnost je popolnoma neuporabna, je razglasil avtor "Slike Doriana Graya". In klasiki so več kot le znanstvene stvari za razkazovanje ali obvezna literatura za blage šolske učne načrte. V 'Moški niso otoki' (Cliff), naslovu, ki ga je na eni strani navdihnil John Donne, se Ordine vrača k ponovnemu branju 'Classics for a Life' z mislijo svojih študentov kot profesorja italijanske književnosti na Univerzi v Kalabriji. : » 'Antologije' so neuporabne, če te ne vabijo, da v celoti zajameš besedila, iz katerih so reproducirani odlomki ali fragmenti,« napoveduje. Naslov te knjige, ki svoje kolumne združuje v prilogi časopisa El Corriere della Sera, ni naključen, opozarja avtor. Posvečeno »ubogemu in trpečemu človeštvu, ki je tvegalo svoje življenje poskušalo pobegniti pred vojno, lakoto, mukami diktatur in verskega fanatizma«. Moralne osi Modrost in altruizem kot moralne osi: »Otoška vizija človeka danes obvladuje vse. Študent misli samo na to, da bo prišel prvi, a njegova Itaka ne more biti naziv, ki bi mu omogočal zaslužek. Dobra izobrazba sestoji iz oblikovanja izobraženih državljanov s kritičnim čutom... Danes so univerze videti kot perutninske farme. Razvrstite predmete v 'kredite', ki označujejo poslovno vizijo, ki zamenjuje izobraževanje s poklicem. V družbi, ki ji vlada samo tehnologija, se prihodnost zdi šibka in razočara preteklost, je obžaloval Ordine. K temu dodajamo novogovor, ki ga narekuje politična korektnost: "V Združenih državah so klasiki cenzurirani, ker obstajajo verzi, ki žalijo tisto, kar velja za politično korektno." Navaja primer Ariostovega 'Orlando furioso': »Na njegovih straneh so mizogini izrazi, pa tudi hvalnice ženskam. Izbris iz prve je cenzura, značilna za inkvizicijo ... Sprašujem se, kaj se bo zgodilo čez petnajst let s tako usposobljenimi študenti. In še osiromašenje, socialna omrežja: "Slab jezik daje slabo misel, ki pojasnjuje ignoranco politikov," poudarja. Zdi se, da je čas za pogovor o Giorgii Meloni in svetovnem populizmu. »Melonijeva stranka je dom številnih duš: rimski pozdrav fašistom, a tudi mainstreamovskim desničarjem in oportunističnim politikom. Bolj me skrbijo zavezništva z Orbanom, ki je stoodstotni fašist, z Le Penovo, Voxom, Salvinijevi stiki s Putinom ... Sem proti protievropskemu nacionalizmu; poslovnežev strahu, ki soočajo revne v državi z revnimi migracije«. »Mladi mislijo, da se z Wikipedijo ni več treba učiti na pamet. Lahko spoznanje, da sta bila Petrarka in Rilke obsojena» Mladi menijo, da z Wikipedijo ni več treba učiti na pamet. Lahkotno zavedanje, da sta Petrarka in Rilke obsojena na propad. Družba 'zapping', Ordine jo imenuje: »Učim že dvaintrideset let. V devetdesetih sem lahko s študenti govoril tri četrt ure brez prekinitve. Zdaj, pri samo desetih minutah, že kažejo težave s pozornostjo. To je prostovoljno suženjstvo La Boétie: »Da razumemo, da smo odgovorni za to, da smo sužnji drugih. Da krvnik in žrtev ohranita sostorilsko razmerje«. Pa Mointaigne, Shakespeare, Camus, Čehov, Dickinson, De Maistre ... "Klasiki so naši sodobniki, ker nam pomagajo razumeti sedanjost." Identiteta, svoboda, branje kot potovanje, pokvarjenost politikov ali brezbrižnost tartufajo v besedilih knjige. »In ne berejo se, preberejo se,« poudarja. 'Mali princ' mladostništva ni isto kot ponovno branje v zrelosti. Vsako življenjsko obdobje meče nove luči in odtenke: »Znova sem prebral 'Idiota' Dostojevskega in zdaj vidim odnos princa Miškina do Don Kihota: oba se iskreno borita za svoje ideale, medtem ko se jima družba smeji, oba doživljata veličastne poraze.« VEČ INFORMACIJ To so knjige, ki bodo zaznamovale založniško jesen 2022 »Remember Beckettov nasvet: 'Fail well, fail better'«.