Pravijo, da je Frank Ghery na papirnatem prtičku odgovornim za projekt prvič pokazal nemogoče krivulje, ki jih je zasnoval za muzej Guggenheim v Bilbau. To je prva skica novega muzeja v mestu, ki je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sprejet z mešanico začudenja, nejevere in sarkazma. Le redki verjamejo, da bi avantgardni muzej lahko imel mesto v propadajočem industrijskem mestu. »Načela so bila zelo sporna,« se še danes v komunikacijski pisarni muzeja spominjajo tisti, ki so proces živeli od začetka. »To je bil tako pionirski in edinstven dizajn, da ga ni bilo s čim primerjati,« dodaja. Zasnova Franka Gheryja (spodaj), ki se nahaja ob ustju, je bila kontroverzna zaradi svoje drznosti. JOSÉ LUIS NOCITO Dejstvo je, da so nemogoče krivulje Gheryjeve skice združile material, ki ga na ulicah Bilbaa še nikoli nismo videli. Obsedenost kanadskega arhitekta je bila zgraditi svoj tridimenzionalni projekt z "enim samim materialom". Iskal je tudi sivkast ton, ki bi spominjal na industrijsko preteklost mesta, zato so bili njegovi prvi nameni tisti iz nerjavečega jekla. Nekaj testov pa je bilo dovolj, da se je potrdilo, da je z vodo (in v Bilbau pogosto dežuje) izgubila sijaj in delovala zatohlo, kot »mrtvo«. Sredi te frustracije je v svoji delovni sobi naletel na kos titana. Poskusil jo je polivati z vodo in ne le da ni izgubila sijaja, ampak se je celo okrepila in dobila zlati odtenek. "Imeli smo srečo, da smo imeli Franka Gheryja v stanju milosti, ki ga bom zelo dobro razumel že od začetka, naše potrebe so bile izjemne," dodaja iz muzeja. Gradnja ni potekala brez posmeha. Ko so delavci sestavljali jabolčne plošče, je njen sijajni ton izstopal v svinčeno sivi barvi precej umazanega mesta in na ulici so se sosedje spraševali, kakšen bo končni rezultat te stavbe, ki ni bila podobna ničemur, kar je bilo zgrajeno. molitve. »Zdi se mi kot čoln«, »je kot pločevinka«, »pravijo, da ko ga gledaš z gore, je videti kot vrtnica«, so v nedogled ponavljali prebivalci Bilbaa z določenim žvenketanjem. Ironični komentarji niso bili nič drugega kot neposredna posledica močnega družbenega in političnega nasprotovanja, ki je nastalo takoj po predstavitvi projekta leta 1992. Na ulici je bilo šokantno, da je stavil na avantgardni muzej, ko je mesto doživljalo najhujši gospodarski trenutek, industrijska kriza je povzročila kaskadno zapiranje zgodovinskih tovarn, brezposelnost pa je skočila nad 25 %. Sredi prevladujočega gospodarskega pesimizma mnogi niso slišali, da se je treba soočiti z začetnim nazadovanjem v višini 20.000 milijonov pezet (več kot 120 milijonov evrov). Poleg tega so v mestu brez tradicije sodobne umetnosti obstajali dvomi o kakovosti umetniških del in niso z dobrimi očmi videli, da gre za newyorško institucijo Solomon R. Guggenheim, tisti, ki je nadzoroval baskovsko institucijo. Oteiza je sporazum označil za "Disneyjevo lastno telenovelo" in popolnoma "antibaskovskega". Eden najbolj kritičnih glasov je bil glas kiparja Jorgeja Oteize. Sporazum je opisal kot "Disneyjevo lastno telenovelo" in popolnoma "protibaskovsko". Bal se je, da bo mednarodna razsežnost projekta povzročila "ohromitev" lokalnih kulturnih dejavnosti. Napisal je celo pismo takratnemu lendakariju Joséju Antoniu Ardanzi, v katerem je zahteval prekinitev dogovora z newyorško fundacijo. Očitki so bili stalni tudi s političnega področja. Projekt je bil deležen kritik celo PSE, partnerjev PNV v baskovski vladi. Tarča ETA Muzej je postal tudi tarča teroristične skupine ETA. Tik ob kužku, velikem psu, ki čuva vhod, spominja mesto na Txema Agirre. Mlada 35-letna ertzaina je varovala vhod v muzej, ko je do uradnega odprtja ostalo komaj pet dni. V nekem trenutku sem pomislil na tri moške, ki so s kombijem z lažnimi registrskimi tablicami navidezno prinašali rože za inavguracijo. ETA trdi, da je v dejanju, ki so se ga udeležili kralj, Aznar in Lendakari, aktivirala več eksplozivov, v resnici pa je bilo v loncih skrito več metalcev granat, ki so jih člani ETA nameravali aktivirati z daljinskim upravljanjem med institucionalnim dejanjem, ki sta se ga udeležila vlada in Lendakari. Ko so enega od teroristov odkrili, ga je ustrelil v prazno. Agirre je nekaj dni preživel v agoniji v bolnišnici in končno umrl. Kljub dejstvu, da je takratni direktor muzeja Juan Ignacio Vidarte priznal, da jih ni »presenetil«, je resnica, da do zdaj kultura nikoli ni bila cilj ETA. Ena od teorij, ki so jo uporabili protiteroristični viri, je, da si je ETA prizadevala za mednarodni državni udar v popolnem sojenju nacionalni mizi HB. Drugi verjamejo, da so govorili proti elementu družbene polemike, ponavljajoč sloje, ki so bili uporabljeni proti jedrski elektrarni Lemoniz ali hitremu vlaku. Resnica je, da je umor ertzaine sprožil močan družbeni odziv, na katerega ETA ni računala. V Bilbau se je zbralo 250.000 ljudi, ki so zavračali umor. Bodisi zaradi družbenega odziva bodisi zaradi naklonjenosti, s katero je muzej sprejel prebivalce Bilbaa, resnica je, da Guggenheim nikoli več ni bil tarča teroristov. Prebivalci Bilbaa, od skepticizma do oboževanja Nobena slaba slutnja se ni uresničila. No, ravno nasprotno. 18. oktobra 1997 je bila bleščeča zgradba predstavljena svetu z namenom, da postane ikona 'novega Bilbaa' in je že na začetku presegla napoved obiska. »Prišlo je do zelo hitre spremembe v percepciji Bilbaa,« pojasnjujejo iz Guggenheima. ODLIČEN SPREJEM OD LETA 1997 24 milijonov obiskovalcev od njegove otvoritve 62 % je tujih obiskovalcev. Ena od njegovih vrlin je bila tudi zagotoviti, da začetni "razcvet" postane "trajen uspeh". Tako zelo, da je v teh 25 letih skozi umetnostno galerijo šlo več kot 24 milijonov obiskovalcev; torej več kot milijon na leto. Od vseh jih je 62 % tujih obiskovalcev, kar je prispevalo k umestitvi mesta Bilbao na mednarodni zemljevid. Vse to pomeni pomembno gospodarsko spodbudo za mesto. Po zadnjem muzejskem poročilu njegova dejavnost ustvari letno povpraševanje v višini več kot 197 milijonov in 80 % tega denarja se nanaša na stroške obiskovalcev v barih, restavracijah ali lokalnih podjetjih. Ocenjuje se, da je leta 2021 k BDP prispevala več kot 173 milijonov evrov in prispevala k ohranitvi 3.694 delovnih mest. Iz urada za komuniciranje pojasnjujejo, da je to kontinuiteto obiska posledica dinamičnosti njegovega programiranja. Vsako leto je načrtovanih ducat občasnih razstav. »Čeprav se obiskovalci ponavljajo, vedno najdejo nov muzej,« dodajajo. V akademskih forumih se govori celo o 'Guggenheimovem učinku' ali 'Bilbaovem učinku'. Nanaša se na model urbanizma, ki se pojavi skozi mesto Bilbao in vodi do gospodarskega in družbenega izboljšanja mest prek ikoničnih projektov. Za Jona Leonarda Aurtenetxeja, zaslužnega profesorja sociologije na Univerzi Deusto, je bila novost zavezati se k »spremembi smeri« in se zavezati kulturnemu elementu kot »traktorju za revitalizacijo velemesta«. Poleg tega so študije ugotovile, da je bil uspeh takrat v obstoju "celovitega procesa" transformacije, kjer je bil Guggenheim le vrh ledene gore. Amortizirano v 6 letih Beatriz Plaza, profesorica ekonomije na Univerzi v Baskiji, ki je preučevala najbolj ekonomičen vidik pojava, v svoji raziskavi poudarja prenovo, ki jo je umetniška galerija pomenila za Bilbao. Izračunal je, da se je začetni vložek povrnil »v šestih letih«, a poudarja, da poleg tega onemogoča »povečanje kakovosti življenja državljanov« na »več načinov, kot je bilo pričakovano«. V skladu s tem se bo naložba povrnila in bo obnovljena in zasukana. Dve leti pozneje je sodobno konferenčno središče Euskalduna nadomestilo stare ladjedelnice in prebivalci Bilbaa so sprehajanje ob onesnaženem estuarju prešli na sprehajanje po prijetni alamedi, obdani s palmami. Turistični razmah je povečal tudi število odprtih hotelov, gastronomska ponudba in skok Jamesa Bonda s strehe nad Guggenheimom pa sta naredila mesto modno kot iz filma. Tudi Jorge Oteiza je priznal svojo napako in na koncu leta 1998 podpisal pogodbo o sodelovanju z muzejem. prihodnosti«, je mogoče razumeti le kot izjavo volje. »Še naprej se bomo prilagajali,« pravijo. Seveda je muzej pripravil svoj projekt širitve z razstavno dvorano, ki temelji na trajnosti in se bo nahajala v biosfernem rezervatu Urdaibai. V pričakovanju uresničitve tega projekta so pripravili obsežen program razstav, koncertov in kulturnih dogodkov. Zvezda obletnice je 'Motion', razstava, ki jo je pripravil Norman Foster in ponuja trezen razmislek in umetniško vrednost avtomobila. Za to priložnost je združil 38 zgodovinskih poudarkov, ki dialogizirajo s 300 umetniškimi deli. Uspeh je bil tolikšen, da je muzej prvič napovedal, da bo podaljšal svoj delovni čas. Salzburg je bil favorit, Bilbao pa glavna jed.Mnogi prebivalci Bilbaa ne vedo, da če je umetniška galerija postala ena od ikon mesta, je to v veliki meri posledica sreče. Po padcu berlinskega zidu je Solomon R. Guggenheim je iskal nov sedež v Evropi. Njegov pogled je ušel v mesto Salzburg.
