"Nemogoč" izziv Guggenheima, da zmanjša svoje emisije na nič

4.313 ton CO2 ali 172 obiskov Bilbao-Madrid. To je ogljični odtis Guggenheimovega muzeja v Bilbau in "govorimo samo o prevozu del in preselitvi osebja", poudarja Rogelio Díez, odgovoren za vzdrževanje in postavitev muzeja. "Še vedno moramo izračunati to za materiale," je pojasnil, "vendar imam občutek, da ne bo tako velik, čeprav ne vemo."

Neznano potovanje, "ker tega še ni storil nihče," opozarja Díez. Guggenheim je pionir v tej meritvi in ​​tudi institucija v ospredju, ne le zaradi umetniških del, ki dajejo barvitost in relevantnost njegovim galerijam, temveč tudi zaradi okoljske ozaveščenosti. "Od dneva, ko smo odprli svoja vrata, smo se osredotočili na ta vprašanja," pravi.

Potem ko je četrt stoletja sprejemal obiskovalce in umetnine, bo muzej prihodnjega oktobra dopolnil 25 let, "trajnost je za vsakogar nekaj", dodaja. "Načeloma so bile te zadeve z mojega oddelka, saj smo bili zadolženi za inštalacije in porabo energije."

Bilo je leta 2012 in 'prižgala se je luč'. V tem letu »smo videli tehnološko priložnost za zamenjavo svetil in uporabo LED luči, ki porabijo manj,« odgovarja. Sprememba, ki ni vplivala na galerije "zaradi konservatorskih vprašanj".

Trajnost je v tem primeru trčila v regulacijo. »Morali smo pogledati barvno temperaturo, če je ta tehnologija vplivala na dela ...,« se spominja. Toda cilj so že izpolnili, "postavili smo jih v to okoljsko kolo in jih dali k razmišljanju".

Iluminacija dela v baskovskem muzeju.Osvetlitev dela v baskovskem muzeju. – Jordi Alemany

Seme, posajeno leta 2012, ki je zdaj zraslo in vzklilo v trajnostnem načrtu, ker je "treba narediti trden korak," je pojasnil. "To, kar smo počeli, je dobro, vendar moramo tempo pospešiti," opozarja.

"Nemogoče priti na ničlo"

"Predmeti Agende 2030 so tik za vogalom," je komentiral vodja vzdrževanja in objektov v Guggenheim Bilbau. Poleg tega "ostaja v izrednih podnebnih razmerah," dodaja. »Ta vpliv je treba nujno zmanjšati in poiskati nič izpustov, vendar je to nemogoče,« opozarja.

Od otvoritve 17. oktobra 1997 je Guggenheim sprejel skupno 23.745.913 obiskovalcev (podatek na dan 31. decembra 2021). "Veliko ljudi pride pod nadzor in tega ni mogoče nadzorovati," je dejal. Avto ali letalo, saj je šest od desetih ljudi, ki so obiskali te galerije v Bilbau, tujcev, predvsem Francozov (17,2 %), Britancev, Nemcev in Američanov v tem vrstnem redu.

Izračunan vpliv prevoza del in premikov "predstavlja tretjino celotnega", zagotavlja Díez. Manjka jih še 66 % in "za odgovor bomo potrebovali dve leti," poudarja. Druga tretjina emisij izvira iz energije, ki jo potrebuje zgradba.

"Prizadevamo si, da bi ohranitveni pogoji postali bolj prilagodljivi in ​​energetsko učinkovitejši," rogelio díez, vodja vzdrževanja in namestitve v Guggenheim Bilbao

»Prizadevamo si, da bi ohranitveni pogoji postali bolj prilagodljivi, vendar to ni odvisno od nas,« pravi. Po zakonu morajo galerije imeti določeno temperaturo in ustrezno relativno vlažnost, "da ohranijo umetniške predmete in zagotovijo udobje obiskovalcev," pravi.

V sobah Guggenheima je temperatura med 21 ºC in 24 ºC, "pred davnimi časi je bilo 22 ºC, a so ljudje poleti zmrznili in je prišlo do znatnega prekoračitve stroškov," je pojasnil Rogelio Díez. Pravzaprav energija, ki jo potrebuje zgradba Franka Gehryja, izvira iz zemeljskega plina za proizvodnjo toplote pozimi in električne energije za hlajenje poleti in vzdrževanje vlažnosti. "Za večjo učinkovitost je potrebna fleksibilnost," je pojasnil.

Relativna vlažnost znamenitega muzeja, ki meji na reko Nervión, je 50 %. »Pomembno ga je spremljati, saj lahko nenadne spremembe povzročijo utrujenost pri delih,« je pojasnil. "To je tabu tema, saj vpliva na vzdržljivost, vendar že govorimo o ohranjanju za izboljšanje udobja in porabe."

To je daleč okoli baskovskega muzeja, a je šla tudi dekarbonizacija skozi prevzem obnovljivih virov energije. "Pojasniti moramo, da sončnih kolektorjev ne moremo postaviti na streho stavbe, sam Guggenheim je skulptura," je pojasnil Díez. "Mislim, da gre prihodnost skozi vodik, danes pa trga ni."

misli zeleno

Po dveh desetletjih življenja "hočemo pospešiti tempo." "Prej ste morda pogledali, koliko stane ali ali obstaja proračun," je razkril Díez. "Sedaj je vprašanje, ali je trajnostno," dodaja. Guggenheim ima že eno leto v okviru strateškega okvira muzeja multidisciplinarno ekipo »ducat ljudi iz vseh oddelkov«, ki dela na ozaveščanju o pomenu trajnosti, prepoznavanju boljših priložnosti in spremljanju te zadeve.

"Ne moremo postaviti sončnih kolektorjev na Guggenheim, ker je stavba skulptura" rogelio díez, odgovoren za vzdrževanje in namestitev Guggenheim Bilbao

V zadnjih letih si je muzej prizadeval za spodbujanje ukrepov za optimizacijo objektov, gospodarjenje z vodami, nadzor odpadkov in uporabo bolj trajnostnih materialov. »Skratka, delamo v ključu trajnosti,« povzame.

Ekološka vizija od začetka do konca, ostalo je le še nova prometna signalizacija, ki jo bo muzej uporabljal v največji možni meri in najem embalaže namesto gradbišča za prevoz. Poleg tega bodo razstavne stene ponovno uporabljene za druge razstave, drugi razstavni elementi pa bodo uporabljeni z drugimi centri.

To zeleno razmišljanje "doseže vse oddelke," je dejal Díez. S tem občutkom je prežeto samo umetniško programiranje. Guggenheimov program za letošnje leto 2022 ima smer delovanja, ki odraža to problematiko in spodbuja ekološko ozaveščenost. Prav tako bo gostil simpozij 'Ekologije vode' "z namenom spodbujanja dialoga in sodelovanja med umetniki, znanstveniki in tehnologi v kontekstu podnebnih sprememb," je Guggenheim podrobno opisal v sporočilu za javnost.

"Z vsem tem želimo zmanjšati in odpraviti naše emisije toplogrednih plinov," pojasnjuje Díez, "vendar je priti na ničlo nemogoče, zato bomo to nadomestili," dodaja. Ta načrt "bo na voljo do konca leta," napreduje. »Nočemo, da bi šlo samo za pogozdovanje, to je v redu, želimo pa, da ima tudi druge družbene koristi in če je povezano z umetnostjo, še bolje,« je pojasnil.