NASLEDNJE
Družinski modeli so se spremenili. Oče, mama in otroci niso več edini klani, ki sestavljajo družbo. Danes si dojenčki in otroci delijo razred z družinami, katerih starši so ločeni, samohranilci ali istospolni. Pravzaprav ima v Španiji vsak četrti ženski par (28 %) in vsak deseti vsak tretji moški par (9 %), glede na študijo 'Homoparental Families'.
Ta družinska raznolikost, ki je ogromno prispevala k tehnikam asistirane reprodukcije, je v tem, da na primer brez darovanja spolnih celic ali umetne oploditve nekaterih novih družinskih modelov ni bilo mogoče izvesti.
Ena od teh tehnik asistirane oploditve je metoda ROPA, ki omogoča sodelovanje dveh žensk pri zanositvi.
Eden od njih daje jajčne celice, drugi pa sprejema zarodke in bo izvajal nosečnost in porod.
Tako sta se odločila Laura in Laura, lezbični par, ki je konec lanskega leta postal mamica svoji mali Juliji. V tem tednu praznovanja po mednarodnem dnevu ponosa (28. junij) smo se z njimi pogovarjali o materinstvu, o tem, kaj zanje pomeni biti, o tem, kako družba postopoma normalizira te druge družinske modele.
Ste že od nekdaj vedeli, da želite biti matere?
Da, vedno sva bila jasna, da si želiva skupaj ustvariti družino, to je bila najina največja želja. Vedno smo čutili potrebo po prenašanju naše ljubezni in vrednot in kakšen je boljši način za to kot ustvarjanje novih življenj.
Ste poznali metodo ROPA? Je bila vaša prva izbira?
Da, poznali smo ga. Za metodo smo prvič izvedeli pred nekaj leti, začeli smo iskati informacije, se dokumentirati in spoznavati več družin dveh mam, ki sta to naredili. Zaljubila sva se v idejo, da lahko oba aktivno sodelujeva v procesu brejosti.
To je bila najina prva možnost, a ne edina, saj predvsem jasno izkorišča to, da sva želeli biti mami ne glede na način. Vključite našo posajeno možno posvojitev.
Ko ste družini, prijateljem sporočili, da želite biti mame ... kaj so vam rekli?
Bili so zelo veseli, saj so vsi poznali željo, ki jo bodo vedno uporabljali, celo predstavljali smo si, kakšni bodo naši otroci. Pandemija je pomenila, da smo jo morali odložiti za eno leto, ker bi morali predvideti začetek postopka leta 2020, vendar smo šele januarja 2021 začeli obiskovati več klinik za reprodukcijo v Sevilli.
Kako ste se odločili, kdo je zagotovil jajčeca in kdo prejel zarodke?
To je bilo nekaj, kar je tudi zelo jasno uporabil, dokler so zdravniški pregledi potrdili našo odločitev. Analiziramo kakovost jajčec in jajčne rezerve. Tudi moja žena Laura je bila zelo navdušena nad nosečnostjo in je vedno govorila, »želi si, da bi najin otrok nosil moje gene in izgledal kot jaz ter imel moje kodre!«.
Povej mi nekaj o celotnem procesu: od prvih zdravniških pregledov do zanositve. Kako ste ga doživljali?
Naša izkušnja je bila čudovita, čeprav smo imeli veliko trenutkov negotovosti. Ko bi nas zamenjali za metodo ROPA, bi bilo jasno, da bo to v Ginemedu, saj nam je bilo že od prvega posveta pri dr. Eleni Traverso všeč natančna obravnava in zaupanje naših pacientov.
Začeli smo s preiskavami, katera od obeh ima več jajčne rezerve, in ko je bilo potrjeno, da bom darovalec, sem začela s hormonskim zdravljenjem in punkcijami. Vse je bilo zelo hitro in enostavno. Ker smo začeli s preiskavami, sem v slabih 2 mesecih že opravila punkcijo jajčne celice in 5 dni kasneje še prenos zelo kvalitetnega zarodka.
Spominjamo se ga z velikim navdušenjem in upanjem, da se bo dobro izteklo, pa tudi z veliko negotovosti in strahu, saj vas odkar je punkcija opravljena, naslednjih pet dni vsak dan kličemo, da vas seznanimo z razvojem jajčnih celic. ki bodo boljše za prenos.
Po drugi strani pa upanje beta, saj je znano kot obdobje, ki preteče od prenosa do potrditve, ali ste noseči ali ne, 10 večnih dni. Toda končno je prišel ta dan in izvedeli smo največjo novico, kar smo jih prejeli v življenju. Ko se tega spomnimo, smo še danes čustveni.
Kakšen je bil trenutek dostave? Sta bila skupaj?
Dan dostave smo zabeležili z velikim navdušenjem. Julija, tako se imenuje najina hčerka, si je zelo želela rojstva in je bila 4 tedne prezgodnja, 7. decembra pa je razbila vrečo. Ko smo prispeli v bolnišnico in so se potrdili naši sumi, da je Julia razbila vrečko, so nam povedali, da se bo rodila največ čez 24 ur. Tam sva se spogledala in vedela sva, da bo to zadnji dan v najinem življenju, da bova dva. Dan je bil zelo intenziven, ves čas smo ga preživeli skupaj, ne da bi se ločili niti za minuto. Poleg tega smo bili ujeti sredi vala omikron, tako da noben družinski član ni mogel biti z nami.
Porod je bil naraven in se ga popolnoma spomnim. Kako je Julia prišla ven in kako nas je gledala od svoje prve minute življenja s tistimi očmi, ki so nas zaljubile več kot šest mesecev pozneje.
Kakšne so vaše izkušnje oziroma kaj vam povedo, ko vedo, da ste par in mamica tako običajnih navad, kot je obisk zdravnika, ali ko ste hodili na preglede pri ginekologu, v šolo ali vrtec.. .? Res je, da je vedno pogosteje videti istospolne starše, a morda je vseeno presenetljivo ali ne (ne vem, povejte mi iz izkušenj), da se znajdete z dvema mamama.
Ja, jasno je, da se družba bolj zaveda različnih vrst družin, nič ni v medijih, v serijah, v filmih, v reklamah, v izobraževalnem sistemu ... Toda pot je še dolga, zlasti v bolj konzervativnih sektorjih. Tudi v birokraciji, kjer smo našli nekaj ovir pri nekaterih postopkih, kot je vpis v matični register ali obrazec za vrtec, ki še ni prilagojen novim zakonom in se oče in mama še naprej pojavljata.
So tudi ljudje, ki, ko vidijo naju tri skupaj, ne verjamejo, da sva par in da je ona najina hči, misliva, da sva prijatelja ... Ob neki priložnosti, ko sva šla skupaj, sta so naju vprašali, katera od obeh je bila mama in midve. Pogledamo se in vedno istočasno odgovorimo: »obe sva mami«. Nekateri ljudje so nas prosili za odpuščanje, drugi pa so bili presenečeni.
A kljub temu, če se ozremo nazaj, je bil pred ne toliko leti v Španiji leta 2005 sprejet zakon o legalizaciji homoseksualnih porok.
Moramo nadaljevati naprej, da bo svobodna ljubezen lahko pravica po vsem svetu, zato želimo izkoristiti to priložnost in se zahvaliti časopisu ABC in Ginemedu, da sta nam omogočila to okno, kjer lahko delimo svojo zgodbo in smo zgled mnogim drugi pari.
Materinstvo za vas ... kaj to pomeni? težko? Bolje, kot ste pričakovali?
Čeprav se sliši kot kliše, je za nas to nekaj najboljšega, kar se nam je zgodilo. Res je, da ti spremeni življenje, a na bolje. In res je tudi, da so časi, ko imaš slabe noči, da že tako živiš v nenehnih skrbeh, a ko se zbudiš in vidiš, kako te hči gleda in se smehlja, misliš, da nič na svetu ne more biti narobe. Ko ustvarite življenje z osebo, s katero želite deliti preostanek svojega življenja, je to največja odločitev, ki jo lahko sprejmete. Naša življenja so se spremenila, a na bolje.
In tvoj mali, kako je? Se boste z njim pogovarjali o raznolikosti družin?
Najina hčerka je super vesela dojenčica, cel dan se smeji. Julia je stara 6 mesecev in pol in nas še ni imela priložnosti vprašati, zakaj ima dve mami, vendar smo si na jasnem, kako ji bomo razložili in jo prisilili, da posluša vse vrste družine, ki obstajajo in v kateri bo odraščala.
Misliš ponoviti?
Ja, radi imamo otroke in imamo več zamrznjenih jajčec, tako da nam je jasno, da bomo ponavljali in da bomo Juliji podarili še nekaj bratcev.
To je metoda Clothes: rešitev za ženske, ki želijo biti matere
Pogovarjali smo se z dr. Pascualom Sánchezom, soustanoviteljem in medicinskim direktorjem Ginemeda, da bi izvedeli več o tej možnosti.
Kaj je metodologija ROPA?
Metoda ROPA (Reception of Ovules of the Couple) je reproduktivna tehnika za pare žensk, ki se želijo spustiti ob sodelovanju obeh: ena odloži jajčece z genetskim materialom, druga pa izvede brejost z vsemi sodelovanje epigenetike, ki to pomeni. Gre za modaliteto velikega sodelovanja obeh žensk s potomci.
Za izvedbo sinhronizacije menstruacije obeh, ki delujeta vzporedno:
• Po eni strani izvaja proces stimulacije jajčnikov pri materah, dokler folikli niso dovolj zreli za ekstrakcijo. Ta postopek traja le približno 11 dni.
• Istočasno druga mati pripravi svojo maternico, da se endometrij pravilno razvije. Na ta način dosežemo, da je razvoj zarodkov, pridobljenih z oploditvijo jajčnih celic s semenom darovalca, usklajen z zorenjem endometrija. Nazadnje se zarodki prenesejo v materino maternico, običajno v fazi blastociste, tako da se tam implantira nosečnost.
V katerih primerih se priporoča?
Ta tehnika je običajno idealna za pare žensk z duhom delitve in željo po potomstvu. Najboljši pogoji so takrat, ko je ženska, ki bo nosila jajčeca, mlada in ima dobro jajčno rezervo ter ko je stanje maternice ženske, ki bo noseča, optimalno in je v dobrem splošnem zdravju.
Vsekakor pa zdravniki praviloma ne delamo v idealnih pogojih, včasih pa se moramo prilagoditi tudi drugim razmeram, ki zdravstveno niso najbolj ugodne in v katerih z ustreznim zdravljenjem tudi dosežemo nosečnost.
Kakšna je vaša stopnja uspešnosti?
Kot smo komentirali, je plodnost odvisna od stanja obeh žensk, plodnost je vsota več pogojev:
• Na eni strani imamo oocitni faktor, ki ga ocenjujemo ob upoštevanju možnosti vgnezditve zarodka, starosti ženske ter rezerve in kakovosti jajčnih celic, ki je posledično odvisna od hormonskega stanja ploda. ženska v tem, da se bo odvijal razvoj folikla, iz katerega bomo izločili ovule.
• Na drugi strani pa je gestacijski dejavnik, ki je odvisen od stanja maternice in njenega endometrija ter zdravstvenega stanja ženske, ki vpliva na proces vgnezditve zarodka v maternico in razvoj nosečnosti. .
• Tretji dejavnik je seme darovalca: reprodukcijski laboratorij v centru mora zagotoviti njegovo optimalno kakovost.
Zato lahko rečemo, da so rezultati, tako kot pri drugih postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, odvisni od stanja para in ne od uporabljene tehnike. Če so pogoji optimalni, lahko v več kot 80% primerov nosečnost začnemo že v prvem poskusu.
