Juan Manuel de Prada: Skrajno desna množica

NASLEDNJE

Bilo je vprašanje časa, kdaj bo najuspešnejša sramota naše demokracije na koncu presegla okvire strogega političnega obračuna in diskreditirala katero koli osebo ali skupino. S tem, ko so takšne ideološke nasprotnike imenovali 'skrajna desnica', je levica našla odlično metodo za zaostritev dialektike med prijatelji in sovražniki, ki bi jo spodbujal Carl Schmitt, in tako izzvala nepremagljiv 'antropološki teror' med svojimi privrženci. Vse sekte, da ustvarijo 'občutek pripadnosti', zahtevajo, da se njihovi privrženci združijo okoli skupnega eksistencialnega sovražnika. In z označevanjem svojih političnih tekmecev kot "skrajnih desničarjev", levica svojim privržencem nevrotično dojema konservativne stranke (tudi tiste najbolj plašne ali sramotne) kot obstoječe sovražnike, ki jih mediji zlahka stigmatizirajo.

bolj srhljivimi metodami, ker je do takrat nakazan politični tekmec prenehal biti pravilno človeški, da postane nekakšno strašilo, ki vznemirja tisti »antropološki teror«, na katerega se je skliceval Schmitt. Ko je politični tekmec razčlovečen, se to neizogibno prevede v razširitev dehumanizacije na vse njegove privržence ali simpatizerje. Dehumanizacija lahko vključuje tudi katero koli osebo ali skupino, ki deluje na neprijeten ali neprijeten način. Nevrotično dojemanje se bo izrodilo v sproščeno paranojo in lov na čarovnice, ki povsod odkrije 'skrajne desničarje', vseprisotno množico 'skrajnih desničarjev', ki rastejo kot gobe v deževni jeseni, ki vključuje najrazličnejše človeške tipkarske napake in cehe. In vsa ta naraščajoča množica postane brezoblična množica, katere prošnje niso uslišane, katerih protesti so ocenjeni kot nelegitimni, katerih trpljenje je popolnoma brezbrižno do tistih, ki so jih medtem izgnali iz svoje moralne sfere in jih imeli za skrajno desne kepe mesa. ni vreden kakršne koli oblike empatije.

Ta paranoični mehanizem danes nasprotuje voznikom tovornjakov. Jutri se bo razširil proti kmetom in rančerjem, proti upokojencem in prekarnim delavcem, proti kateri koli skupini, skratka, ki si upa iti v nasprotju z zasnovo tišine na ulicah, ki jo zagotavljajo sindikati (seveda le, ko bodo vladali sami). Tisti, ki si drznejo obsojati fiskalne terjatve, ki poganjajo naše obubožanje, se bodo spremenili v "ultradesničarje". Tisti, ki si upajo izpostaviti uničujoče posledice galopirajočega podražitve elektrike in goriva, bodo označeni za 'skrajno desno'. Tisti, ki si upajo razkriti, da inflacija osnovnih potrebščin spreminja nakupovalni seznam v boleč repertoar pomanjkanja, bodo označeni kot 'skrajno desni'. Tisti, ki se utapljajo in ne morejo preživeti konca, bodo kot po čarovniji postali 'ultradesničarji'. Ogromna 'ultradesna' množica, ki jo je mogoče nadlegovati, obsoditi na deložacijo, pustiti stradati, v molku jagnjet.