Genadiju Čižikovu (Donestsk, 1964), predsedniku ukrajinske gospodarske in industrijske zbornice, je Rusija uničila že tri hiše. Prvič pred osmimi leti, ko so proruske milice napadle Donbas in sredi bojev zapustile svoj dom v Donecku; drugi v Šurovi blizu Slavjanska. »V bližini mojega doma so odvrgli dve bombi. Nato so ruski vojaki izropali vse notri." Nazadnje februarja, ko se je z družino zatekla v mesto 40 kilometrov od Kijeva, ki ga je na koncu zasedlo preveč Rusov. »V samo dveh dneh so Rusi prevzeli nadzor nad mestom, napadi in granatiranje so bili tako intenzivni, da se teden dni nismo mogli premakniti iz kleti. Nekega dne je bomba padla 200 metrov od naše hiše, ostanki šrapnelov so se zabili v zidove in propadli, skupaj z nekaterimi sosedi so postavili kolono vozil proti glavni cesti, ki je mojo družino na srečo rešila.” Vendar njegova sreča ne zmanjša niti kančka frustracije. »Tri hiše so bile uničene in mene so oropali. Kaj naj rečem daj otroke? Kaj je v Rusiji? Putin je uničil odnose med dvema narodoma za vsaj dve generaciji.« »Tri hiše so bile uničene in mene so oropali. Kaj naj rečem daj otroke? Kaj je v Rusiji? Putin je generacije uničil odnose med narodnostmi in moškimi» Čižikov se je vrnil v Kijev, da bi iz gospodarske zbornice upravljal ogromno krizo, ki vključuje rusko invazijo, in tudi mednarodna zavezništva, vse bolj nestrpna spričo kriz, ki se vlečejo za izkoriščanje kriz svetovnega gospodarstva kriza, ki je povzročila, da se je spalnica razširila po vsem planetu. »Evropejci me pokličejo in mi rečejo 'Guennadi, prosim, utrujeni smo, najdi rešitev za ustavitev vojne. Ali ne bi mogli predati dela ozemlja npr. Odgovorim jim: 'Stop, kaj? Vseruske mentalitete ne moremo ustaviti, ker problem ni samo Putin, on je v zadnjih 20 letih preobrazil prebivalstvo. Na Rusijo gledamo tako, kot so naši stari starši prepričali Nemčijo v 40-ih, da je fašistična država." Ekonomist dobro razume, zakaj se pojavljajo dvomi, čeprav ne upravičuje, da se Zahod ujame v past. "Rusija je vedno zelo dobro delovala s propagando," je pojasnil. »Zgodovinski napredek mora biti usmerjen v iskanje boljših življenjskih razmer in večje morale. Evropa se je utelešala v obdobju morale, po drugi svetovni vojni pa se je navadila na udobje in se proti vsakršnemu nelagodju borila z denarjem ali koncesijami. Pozabil je lekcije iz druge svetovne vojne, zato meni, da bi delovalo, če bi rekel Putinu, prosim, vzemi malo Ukrajine in pozabili bomo na vse,« je potožil. »Evropa ne sliši, da je problem veliko resnejši. Leta 2000 je Putin tam v Moldaviji ustvaril problem. [spodbujanje avtonomije Pridnestrja] začenja trend: začenja krize, ki se nikoli ne rešijo, kot je slab kirurg, ki ne zašije dobro in povzroči, da se rana zagnoji. Ustvarili smo problem v Moldaviji, v Azerbajdžanu in Armeniji, nato v Gruziji, leta 2014 v Ukrajini s Krimom in Donbasom, zdaj pa v celotni državi. Zato sprašujem evropske kolege, kaj pričakujete na koncu?« "Evropa se je utelešala v obdobju morale, po drugi svetovni vojni pa se je navadila na udobje in se proti kakršnemu koli nelagodju borila z denarjem ali koncesijami." »V poslovnem svetu imamo nekaj, kar se imenuje obvladovanje tveganj. Preden z nekom poslujete, morate pogledati njegovo zgodovino. Velja za Putina: s poslovnega vidika je postal nepredvidljiv agent in postopoma se moramo znebiti odvisnosti od njega. Vendar se je Evropa na vsa ta leta odzvala obratno: kupovala je več. Bolj ko se je grdo obnašal, več je kupoval,« je nadaljeval. »Evropa postavlja svoje interese nad moralo in to implicira problem preživetja. Ugotovil je, da je ruska soseda problematična in je imela 20 let časa, da išče alternativne vire plina, a je preveč udobno še naprej kupovati plin iz Rusije. Evropa namerava plačati za rešitve, zato sprašujem svoje evropske prijatelje, kdaj se boste pogajali z Rusijo? Kdaj Ukrajina zasede morje? Ko je Baltik zaseden? Kdaj je bila Poljska okupirana? Kdaj bo moralo postavil nad tvoje takojšnje potrebe? Zame je to edina možna enačba.” Osem let invazije Čižikov ve, kaj govori, saj za razliko od Zahoda že osem let trpi zaradi invazije. »Vojna se je začela leta 2014, čeprav je malokdo slutil, da gre za vojno. Rojen sem bil v Donecku in vsak vikend sem obiskoval družino. Od začetka leta 2013 so se na ulicah začeli pojavljati neznani obrazi, ki so govorili s čudnim naglasom in bili oblečeni v stilu, ki ni značilen za to območje. Očitno je bilo, da prihajajo povzročat težave. Nekaj mesecev pozneje je svet pozabil, kako se je začelo, in tako so se ruske govorice o ukrajinski "državljanski vojni" prijele v tujini. Kakšna državljanska vojna? Šlo je za rusko destabilizacijsko operacijo,« je obžaloval. Ekonomist poziva Evropo, naj odpre oči, naj opusti kakršno koli skušnjavo popuščanja in stavi na integracijo Ukrajine v EU, da bi rešila prehrambeno krizo, ki jo je povzročila Moskva. »Ukrajina je bila vedno žitnica Evrope in želeli smo postati svetovni supermarket ne samo z pridelavo, temveč tudi s predelavo pridelanega. Smo vodilni svetovni proizvajalec sončničnega olja, obvladujemo 52 % izvoza, smo četrti na svetu v kmetijskem sektorju za pridelavo žita, izvozimo 45 milijonov ton žita za proizvodnjo, kar je petkrat več od porabe. 65 % našega izvoza gre skozi pristanišča: vsak mesec 4.5 milijona pšenice in drugih žit zapusti naša pristanišča, zaradi česar so druge države odvisne od Ukrajine, kot so Egipt, Indonezija, Bangladeš, Jemen, Maroko … “ “ Cene kruha so se zvišale med 20 do 30 %, se lahko na stotine milijonov ljudi sooči z lakoto po podatkih ZN.« Vendar je »Rusija zmanjšala ključni izvoz, da bi zadovoljila svetovno lakoto. Cene kruha so se zvišale med 20 in 30 %, po podatkih ZN se lahko na stotine milijonov ljudi sooči z lakoto. Poskušamo spraviti žito čez našo zahodno kopensko mejo, vendar to ni mogoče. V novih nahajališčih je shranjenih 2,5 milijona ton nafte. Aprila majhna selitvena podjetja s tovornjaki ali vlaki največ 2 %. Predstavljajte si število mesecev in tovornjakov, ki jih potrebujete. Evropska logistika ni pripravljena na tolikšen obseg cestnega tovora iz Ukrajine.« K temu je dodana naslednja letina, ki bo pobrana čez dva meseca, zaradi vojne ni tako obsežna kot prejšnje, »vendar predvidevamo, da bomo pobrali 70 ali 75 odstotkov prejšnje pridelave in je ne potrebujemo. Težava je v tem, da so naša žitna ležišča že polna in jih ne moremo izvleči. Kje naj skladiščimo novo proizvodnjo? Del EU »Ukrajina bo še naprej ključnega pomena za kmetijstvo in EU mora razmišljati o tem, kako pomagati Ukrajini z gradnjo novih cest in združljivih železnic, ki olajšajo transport blaga. Vanjo morate začeti vlagati čim prej. Potrebujemo bolj agilen sistem, ki ne povzroča preveč težav tovornjakom, in nove sisteme, ki vključujejo ukrajinske izdelke. Predvsem pa je za motivacijo ukrajinske proizvodnje nujen vstop v Evropsko unijo. Za kaj se borimo? Za prihodnost Evropske unije, ker se počutimo del EU in to je lahko pozitivno za EU. Demonstramos bo država v sporu zaradi boja za skupne ideale, zaradi umiranja za evropsko demokracijo in zaradi obrambe evropskega ozemlja pred nepredvidljivo potjo.
