"Dvojčka čutita, da je druga oseba njihova druga polovica in ideja 'če ona odide, bom šel tudi jaz' lahko ostane."

Policija je preiskovala, ali je bila smrt dveh 12-letnih dvojčkov v Oviedu po padcu s šestega nadstropja samomor. Nedavni informator iz Fundacije ANAR je opozoril na porast samomorilnega vedenja med mladoletniki. Takoj ko je leta 1994 stopil na telefon fundacije za pomoč otrokom in mladostnikom, so se klici mladoletnikov, ki so prosili za pomoč zaradi prikazovanja samomorilnega vedenja, pomnožili za 34, je opozoril ANAR.

Po zadnjih podatkih Državnega inštituta za statistiko (INE) je leta 2021 samomor naredilo 22 otrok, mlajših od 14 let, kar je 57 odstotkov več kot leta 2020, ko si jih je življenje vzelo 14. Številke so precej višje od tistih iz leta 2018. in 2019, ko je bilo 7 mlajših od 14 let, ki so si vzeli življenje. Povedano drugače, odstotek je v dveh letih narasel za 214 %.

Strokovnjaki vidijo pri posvetovanih resnično povečanje tega samomorilnega vedenja med mladoletniki. To je izjavila Natalia Ortega, psihologinja, specializirana za otroštvo in direktorica Activa Psicología. "Da, opažamo porast samomorilnega vedenja med otroki, z velikim porastom samopoškodb in samomorilnih misli, ki se na srečo velikokrat ne končajo," je pojasnil. Navedel je tudi, da se povečanje pojavlja tudi pri motnjah, povezanih z razpoloženjem, prehranjevanjem in celo osebnostjo.

Konec leta 2022 je telefonska linija ANAR prejela 7.928 povpraševanj o samomorilnih mislih in samomorilnih namenih, kar predstavlja 4.554 primerov, v katerih je fundacija rešila življenja mladoletnikov. Ortega poudarja, da so glavni vzroki, ki pri otrocih vodijo k takšnim idejam, »ustrahovanje«, povečanje primerov spolne zlorabe ali motenj identitete, med drugim. Tudi najslabša toleranca do frustracij: »Odrasli jim manj pomagajo pri obvladovanju te frustracije tako, da jim omogočijo, da imajo vse takoj ali da izboljšajo rešitev za vse. Ko se soočijo z določenimi težavami na socialni ali šolski ravni, se ne morejo soočiti s to frustracijo.

Družbena omrežja pa, pravi ta psiholog, igrajo tudi pomembno vlogo. »Imajo vse več dostopa do najrazličnejših vsebin in velikokrat se zatečejo v omrežja, kjer začnejo vdirati vsebine otrok, ki morda preživljajo depresivne trenutke in pripovedujejo svoje izkušnje ali celo dajejo tako rekoč ideje o tem, kako narediti konec trpljenju in se odločiti za takšne usodne izide,« pripomni.

Primer Ovieda, če se potrdi, da je šlo za samomor, ima vzporednice s tistim Sallent, v katerem sta dve sestri skupaj skočili iz tretjega nadstropja in ena od njiju umrla. V obeh primerih sta bila dvojčka. "Dvojčka že od malega imata enako življenjsko pot in čustveno čutita, da je druga oseba njihova druga polovica," je pojasnil Ortega. Za generala je recimo eden od bratov običajno bolj dominanten nad drugim, kar vzpostavlja nekakšno podrejenost. »Ideja 'če odide ona, odidem tudi jaz, ker ne bom živel brez svoje druge polovice' bo morda ostala. Osebnost, ki se oblikuje pri dvojčkih ali dvojčkih, poskrbi, da rastejo skupaj do faze, v kateri vsak ubere svojo pot,« poudarja.