Christian Franzen je padel v Madridu leta 1923, pred skoraj stoletjem, a sorodniki njegovih manj znanih modelov se še vedno pojavljajo. »Sam sem identificiral pradedke starega prijatelja,« pravi Alberto de Prada, direktor Arhiva RTVE, ki razkriva, da je naletel na podobe znanih ljudi, kot je Mata Hari, od katerih so tri fotografije, Marie Curie in Ortega y Gasset šele pri dvajsetih, skoraj neprepoznavna. Javnost lahko pomaga tudi pri identifikaciji anonimnih protagonistov arhiva 37.000 slik, ki je zaradi dokumentarnih prizadevanj javne mreže končno odprt za vsakogar.
Danski umetnik in diplomat Christian Franzen y Nissen (Fjolde, Danska 1864-Madrid 1923) je bil
bistvenega pomena v Španiji med stoletji. Sam si je skoval svoj vzdevek 'fotograf kraljev in kralj fotografov'. Bil je tudi "fotograf Movida Madrida iz XNUMX. stoletja", kot ga opredeljuje Prada. V glavnem mestu Španije je fotografiral noč v kavarnah, salonih in gledališčih, kjer mu ni bilo para po obvladovanju tehnike in takrat inovativni uporabi magnezijeve bliskavice. Čez dan je bil v visoki družbi najbolj zaželeni portretist.
Njegov uspeh pri nas je vreden študija. Franzen je pridobil zaupanje regentke Marije Cristine in njenega sina, kralja Alfonsa XIII, ter pridobil naziv uradnega dobavitelja kraljeve hiše. Bil je prijatelj in sodelavec Joaquína Sorolle, ki je uporabljal svoje fotografije za upodobitev likov, kot je kralj, brez časa, da bi po več ur. Pred objektivom njegove kamere je paradirala neverjetna galerija likov: Concha Espina in Emilia Pardo Bazán sta mu pozirali, prav tako Práxedes Mateo Sagasta.
V primeru, da ni imel dostopa do najbolj izjemnih dogodkov in krajev tistega časa, je delal za ABC in Blanco y Negro, kjer se je pojavil njegov odličen novinarski vidik in je ilustriral tri njene rubrike: 'Fiziognomske študije', 'Madrid ponoči " in " Intimne fotografije ". Sodeloval je tudi v revijah, kot sta 'La Ilustracion Española y Americana' in 'La Esfera y Nuevo Mundo'. Številni njegovi portreti velikih festivalov so bili ovekovečeni v knjigi 'Los salons de Madrid' z besedilom Monte-Crista, psevdonimom črno-belega kronista Eugenia Rodrígueza y Ruiza de la Escalere, «s prologom grofice de la Escalere. Pardo Bazan”.
Franzenova fotografska arhivska avantura se je začela s tem oglasom, objavljenim na ABC
Leta 1898 se je Franzen preselil v svoj slavni studio na Calle del Príncipe 11 (kasneje se je oštevilčenje spremenilo v številko 9), ki je postal eno od živčnih središč Madrida. Za licenco galerije je plačal 15 peset, kar je bilo več kot amortizirano. Tedanji politiki in aristokrati so najeli svoje storitve. Prišli so vsi, ki so si to lahko privoščili, in nekateri, ki ne. Kdor je bil pomemben ali se pretvarjal, bi potreboval portret modnega fotografa.
Z objavo kataloga Franzen na internetu direktor Arhiva RTVE meni, da je eno svojih glavnih poslanstev opravljeno, malo preden je tudi sam presrečen. "Naslednji del bi to razkrival," pravi. »Ne vem, ali bom to še videl, ampak daje za številne razstave. Prikazana je celo obdobje. V poročnih oblekah, na primer, je 60 ali 70 let, ali obhajila, vojaške uniforme ... Fotografije Alfonsa XIII z različnimi uniformami je porrón. Tam je vsa družina, regent María Cristina, kraljica Viktorija Eugenia, otroci od malih nog in ves dvor.
Popotna zbirka
Marie Curie, na drugi sliki, rešeni iz arhiva Christiana Frenzena – RTVE
Franzenov arhiv je prišel v roke RTVE leta 1971 po zaslugi majhnega oglasa, objavljenega na ABC. Zbirka je pravzaprav prišla iz Zaragoze. Nekdo iz javnosti je šel tja, da bi ga sprejel in poskrbel za prestop nazaj v Madrid. "Odkar je studio zaprt sredi petdesetih let prejšnjega stoletja do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ne vemo, kaj se dogaja z arhivom," pravi Alberto de Prada. Znano je, da so dediči prodali vse: fotografije, negative, pohištvo, zavese ... Po fotografijah Franzenov atelje spominja na Sorollino v Madridu ali na Fortunyjevo v Benetkah.
Ves material je prispel na TVE v kartonskih škatlah, plošče pa so bile skrite vodoravno, včasih tudi do 30 v isti posodi, »v žal stanju«. Mnogi so zaradi teže polomljeni. Večina si je opomogla, za druge pa se še vedno ukvarjajo s strokovnjaki, da bi ugotovili, ali jih je mogoče rešiti. Vsako sliko pogosto spremlja ročno napisana opomba, številka, datum in še kaj. Vse digitalizirano z razpoložljivimi podatki in upanjem, da bo javnost pomagala izvedeti več. Samo za uspeh v teh primerih je bila največja ovira pomanjkanje finančnih in človeških virov. »Vse je bilo že šest, sedem let digitalizirano, a dajanje na splet nas je veliko stalo. Vse to je dodalo vsakodnevnemu delu. Menjava škatel je na primer opravila ena oseba."
Marie Curie – Christian Frozen / RTVE
Ko tudi RTVE ni bil v moči, so bili vsi odgovorni enako občutljivi na pomen pridobljenega materiala. Sprva se je zbirka nahajala v arhivu RTVE v Somosaguasu. Leta pozneje so se preselili v kino depo v Arganda del Rey, dokler niso bili konec 90-ih (zaenkrat) dokončno preseljeni v Prado del Rey. Tam je bila izvedena prva delna katalogizacija okoli 10.000 izvirnikov in njihova kasnejša digitalizacija.
Sredi prvega desetletja 2000-ih so originalne kartonske škatle zamenjali sodobnejši in umirjeni materiali z nevtralnim PH in navpičnim skladiščenjem, da bi izboljšali njihovo ohranjanje in preprečili nove zlome. Ta sprememba je omogočila podrobno analizo stanja originalov, po kateri so bili leta 2015 v celoti katalogizirani in novo digitalizacijo v višji ločljivosti, tokrat vseh originalov, obeh negativov, večinoma iz stekla, kot so papirnate kopije.
27. decembra je RTVE tiho zagnal spletno stran, posvečeno delu fotografa Christiana Franzena: rtve.es/christian-franzen. "Veliko stvari je treba narediti in izboljšati," priznava de Prada, "vendar sem želel to pustiti objavljeno in dostopno." Tako še vedno manjka iskalnik po številkah, ki bo, če bo vse po sreči, "čez nekaj mesecev".
Pomen okrevanja preteklosti
Franzen je bil pravi mojster fotografskega objektiva, s katerim je delal veličastne kompozicije, polne življenja in animacije. Pred njegovim fotoaparatom so pozirali liki iz velikega sveta, katerega lik več je bil. V Črno-belih, ABC in drugih publikacijah tistega časa je po zaslugi svetlečega tiska magnezija, katerega mojster je bil, na dan osvetlil prizore, ki še niso bili fotografirani. Ponoči se je prikradel v salone, druženja, kavarne v Madrid.
Neutrudni delavec, ducat sodelavcev je delal v njegovem studiu na Calle Príncipe. Visok, blond, popoln nordijski tip, bil je tudi danski konzul v Madridu. Prijateljstvo s Sorollo, ki jo je spoznal leta 1889, ga je pripeljalo do sodelovanja pri nekaterih skupnih projektih. Njihovi skupni portreti so poklon kompoziciji, svetlobi, ujeti lepoti, združitvi dveh umetniških modalitet, slikarstva in fotografije.
Fotografska zbirka Franzen ima ogromno kulturno, zgodovinsko in gospodarsko vrednost. Toda Španija ima nacionalni fotografski center. Dodeljenih je premalo sredstev, primanjkuje strokovnjakov in ne ostane veliko časa za reševanje naše fotografske dediščine, saj materiali propadajo, sredstva razpadejo ali pa zavržejo v smeti. Zaradi tega smo odvisni od peščice strokovnjakov, ki upravljajo s fotografskimi arhivi v Španiji.
Na srečo je nekaj zelo dobrih, kot so tisti, ki delajo na veličastnem dokumentarnem skladu RTVE, ki ga vodi Alberto de Prada. Zahvaljujoč njim in njihovi vztrajnosti je bilo 37.000 treznih steklenih negativov ohranjenih, digitaliziranih, opravljeno delo na njihovi konzervaciji in katalogizirani. Za to delo se jim moramo zahvaliti. Je pa še veliko dela, ne samo v tem skladu. Njegove pobude, kot je tista, ki je bila izvedena z delom Franzena las qu'allowena, rešujejo tisto, kar je ostalo od fotografskega spomina Španije, tako potresene. Toda toliko je treba prihraniti, tako malo sredstev in tako malo časa!
Federico Ayala Sorenssen, vodja arhiva ABC
