Moški varuje rojstvo svojega sina. Obiskuje očaran, da pozna nosečnost. Opaženo raste in upošteva vsako ugotovitev. V enem letu pripoveduje prve takte obstoja tistega otroka, ki preobrazi njega in njegovo ženo. Če se je Andrés Neuman v 'Fracturi' osredotočil na težo tragedije in na to, kaj ta povzroči v življenju ljudi, v 'Umbilical' (Alfaguara) predlaga eno svojih najbolj osebnih knjig, vključno s prenatalnim spominom na življenje njegovega sina skozi njegovo izkušnja kot oče. Dobitnik nagrade Alfaguara 2009 je predlagal alternativno branje očetovstva in postavlja moškost pred čudež življenja. Pripoveduje v dnevniku, v katerem razčleni, razdeljeno na tri dele oziroma poglavja, čakanje, prihod in rast sina. Kako se očetovstvo živi in označuje v primerjavi z izkušnjo matere? Kaj ima moški povedati ob rojstvu otroka? »To vprašanje je bilo izhodišče za to knjigo,« odgovarja nenadoma, začudeno in sladko. »Ampak nisem imel nobenega prepričljivega odgovora. Kaj mora čutiti človek, katerega biološki in kulturni razlogi predpostavljajo, da smo bolj ali manj oddaljeni? O tem sem delal majhna intimna odkritja,« je pojasnil. »Moral sem iti čutiti. Odkril sem, da bi lahko bil fizični, čustveni in celo intuitivni odnos veliko bolj intenziven. Živimo v obdobju ponovnega premisleka o materinstvu in to me je pripeljalo do razmišljanja, kaj je mesto očeta. To iskanje se v pogovoru še okrepi, zlasti če upoštevamo mesto očeta v zgodovini človeške literature. »O starševstvu je veliko literature, malo pa je o starših z dojenčki. Očetova literatura se nagiba k kazenski ali maščevalni strani, tudi odsotna. Recimo, da gre za literaturo slabega očeta, Kafkovega modela. Kar me je zanimalo, so bile možnosti pisanja. Z besedami pomisli na predbesedni del mojega sina, pa tudi na njegov lastni. Motivi "Rojen sem, ko ti povem", Plasma Neuman na teh straneh. Uporaba dnevnika in počasna izdelava osebnih občutkov naredita to knjigo včasih v zbirko pesmi; tudi v dnevniku, polnem čustev, humorja in zmedenosti. Tri težave so ga spodbudile, da je napisal 'Umbilical'. Ali vsaj tako pravi: »ugotovite, kakšno je mesto staršev v prvih letih življenja«; Režiser sam je svojega sina poznal kot "tistega bodočega govorca", ki bo znal imeti prve spomine prek tretjega očeta in poslanstvo o tem, "kako pripovedujemo tisti neizrečeni, nepomni in neverbalni del lastnega spomina". "To je literarna naloga, ker literatura išče nemogoča stališča." Branje knjige predlaga dvojno nosečnost. Otroka in tistih, ki to pričakujejo. »Učiš se ljubiti, medtem ko ne prideš; tukaj je druga nosečnost. Vi ste neizogibnost, ki zajame hišo, red stvari, ki se bodo kmalu premaknile in se prikrito poslavljajo od svojih prejšnjih funkcij. Podobno potuješ po materinskem kraljestvu in oznanjaš, nevidno, sveto nasilje vsake perspektive,« piše v 32. pesmi »Umbilical«, ki ustreza prvemu delu »El imaginedo«. Se pravi otrok, ki še ni prišel. Oče, ki še ni. Brez sloganov »O očetovstvu in materinstvu je veliko navadnih stvari. Prokreacija je zelo kodificirana. Mnoge od teh vnaprej oblikovanih idej so odpadle ena za drugo. Imeli smo statično različico očetovstva, ker se o tem malo piše. Ta knjiga je napisana proti vsem tem sloganom,« je pojasnil Andrés Neuman, ko je govoril o naravi te knjige. "Če bi vedel, kaj te boli, bi bil več kot oče." Bremena in skrbi. Strah in veselje, da nekoga zaščitiš, se širita skozi celotno knjigo. Vsa ta vlakna občutka se kažejo na straneh 'Umbilical'. »Razkriva mi denar, ki ni dovolj, da bi imel vse. Nihče ne more in ne sme imeti vsega (...) Čepim v ozadju, denar čaka, da zaspiš, da mi odvzame spanec”. Hibrid Andrés Neuman je hibridno bitje. Meša narodnosti, poudarke in literarne zvrsti. Rodil se je in otroštvo preživel v Buenos Airesu. Sin izgnanih argentinskih glasbenikov se je z družino preselil v Granado, kjer je delal kot profesor latinskoameriške književnosti na univerzi. Bil je finalist za nagrado Herralde s svojim prvim romanom Bariloche, ki so mu sledili 'Življenje v oknih', 'Nekoč Argentina', 'Popotnik stoletja' (nagrada Alfaguara in nagrada kritikov), 'Speak alone' in 'zlomljeno'. Objavil je knjige zgodb, kot sta 'Alumbramiento' ali 'Playing dead'; satirični slovar 'Barbarismos'; latinskoameriški popotniški dnevnik »Kako potovati, ne da bi videl«; in traktat o telesu "Občutljiva anatomija".
