NASLEDNJE
Od mleka do avtomobilov, ki gredo skozi gele za kopanje, do drugih bolj oddaljenih primerov, kot je plakat s papirnatimi ovojnicami ali piškotki in bonboni v devetdesetih letih. V Španiji obstajajo poslovni karteli, ki neposredno vplivajo na potrošnika s konkurenčnimi cenami, ki povzročajo goljufive sporazume med podjetji iz različnih sektorjev.
Gre za tajne in nezakonite dogovore med več podjetji, ki namesto konkurence med seboj določajo cene, omejujejo količine, ki jih vsako posamezno proizvede ali delijo tržne deleže. Goljufanje lahko med drugim protikonkurenčnim ravnanjem vključuje tudi dajanje goljufivih ponudb na javne razpise ali izmenjavo informacij o prihodnjih cenah.
Trenutno je v postopku uveljavljanja več aktivnih primerov, kot sta izguba ali kartel za mleko. Albert Poch, odvetnik iz pisarne Redi, je pojasnil, da je ta praktičnost škodila potrošniku, ker manjkajo končne prodajne cene za javnost ali ker se zmanjša kakovost zadevnega blaga ali storitve. Poch tudi obsoja, da so poslovne mreže še vedno aktivne, ker so "zelo drage" in da končne sankcije običajno ne vključujejo zelo visokih uvoznih kazni. »Niso odvračilni,« pravi Poch, ki spominja, da imajo državljani pravico zahtevati odškodnino za povzročeno škodo.
»Karteli omejujejo svobodno konkurenco, kar na koncu pomeni dostop do manj blaga in storitev, saj trženje omejujejo ali celo onemogočajo podjetja, ki ne sodelujejo v kartelu. ob omejevanju trga cena raste, ker je redko blago vedno dražje ali ker se udeleženci kartela neposredno strinjajo, da bodo te cene določili,« razlaga Almudena Velázquez, pravna direktorica Reclamadorja.
Kartel proizvajalcev avtobusov pri avtomobilih sestavlja skupina proizvajalcev vozil in distributerjev, ki si izmenjujejo komercialne informacije, da bi dosegli višje prihodke na račun kupcev. Med 20. aprilom in 1. decembrom 2021 je vrhovno sodišče izdalo 13 sodb, s katerimi je potrdilo globe, ki jih je konkurenca naložila več sodelujočim podjetjem.
Okolica je sedem milijonov med posamezniki – po izračunih Redi – in podjetji, ki so kupili nov avtomobil med mesecem februarjem 2006 do avgusta 2013 od skoraj 30 sankcioniranih znamk, imajo pravico zahtevati odškodnino za plačano previsoko ceno. »Kdor je kupil avto, poškodovan zaradi kartela, lahko zahteva, ne glede na stanje vozila in ali ga trenutno lastnik ali ne. Pravzaprav spodbujamo vse prizadete zaradi kartela, da se pridružijo naši pobudi pred 31. marcem,« je svetoval Andoni De la Llosa, partner pri Redi Abogados in tiskovni predstavnik za odškodnino za avtomobile. De la Llosa vztraja, da je treba predložiti račun za nakup ter davek na pogodbo ali registracijo.
Tito Álvarez, koordinator in tiskovni predstavnik Elite Taxi Barcelona in Taxi Project, je pojasnil, da so prek Redi Abogadosa odkrili, da so taksisti plačali več kilometrov za nakup vozila. »V Španiji je 68.000 avtonomnih taksistov in v tem obdobju bodo primerjali veliko avtomobilov. Nimam natančnega števila prizadetih, a registriranih je že več kot 3.000 taksistov v sektorju,« je dejal Álvarez. V zvezi s tem kaže, da pričakujejo, da bodo izterjali med 10 ali 15 % celotnega plačanega zneska na klop plus imetniki zamud, ki so se kopičili v teh letih. "Škoda je, da se pri nas še naprej dogovarjajo o cenah, saj se v najslabšem primeru vrne veliko manj denarja, kot je bil sprva določen kot kazen," dodaja koordinatorka Elite Taxi Barcelona.
Dobro za mlečna podjetja
Še ena izmed zapletov, najbolj znanih po velikem številu prizadetih proizvajalcev in njihovem medijskem poročanju, je bilo mleko. Od leta 2000 do 2013 so se glavni kupci mleka dogovorili za cenejšo ponudbo in s tem omejili možnosti pogajanj s kmeti. Toda julija 2019 je Nacionalna komisija za trge in konkurenco (CNMC) sankcionirala osem velikih mlečnih podjetij in dve sektorski združenji z globo 80,6 milijona evrov zaradi spreminjanja odkupnih cen navzdol. Protikonkurenčne prakse vključujejo izmenjavo informacij na nacionalni in regionalni ravni, trezne odkupne cene surovega kravjega mleka, odkupne količine kmetov in presežke mleka. Te informacije so podjetju omogočile, da je prilagodilo svoje vedenje in se izognilo ponujanju višjih cen in komercialnih pogojev izvajalcem, pod pogojem, da je konkurenca omejena, brez vložitve pritožbe pri CNMC. "Rančarji imajo zdaj pravico zahtevati odškodnino od podjetij, odgovornih za kartel, kar je enako znesku, ki ga ne bodo več prejemali," je pojasnil Poch.
Eden od tistih, ki jih je prizadela ta praksa v nasprotju s svobodno konkurenco, je Elíseo Cebreiro, rančer v Ferrolu, ki obsoja, da kljub globi za konkurenco te prakse še vedno obstajajo. »Prinesejo nam pogodbe in ti naložijo ceno, ki jo moraš podpisati da ali da. Podjetja ne moreš zamenjati, ker se strinjajo, mi pa nimamo moči. Zdaj se nadaljuje in je skoraj še huje: ponarejamo se, a nimamo druge izbire,« je priznal. Cebreiro je trezen, če ima ta vrednost navzgor vpliv na nakupovalno košarico, da potrošnik ne izstopa, ker distribucijska podjetja stiskajo tudi velika mlekarska podjetja.
Tiskovni predstavnik Facue Rubén Sánchez se spominja, kaj se je zgodilo s kartelom gelov za kopanje, ki je bil ustanovljen leta 2005 in prek katerega se je več proizvodnih podjetij strinjalo, da zmanjšajo embalažo, da bi prodali manjšo količino za isto ceno. Omenjeno podražitev smo dosegli s prodajo izdelka v manjši vazi, v kateri je na policah predstavljena enaka cena. Zaradi tega je Sánchez zahteval zaostritev sankcionirnega okvira, da se podjetjem ne bi zdelo, da jih kompenzira, če prevzamejo tveganje kršitve zakona. »Ko gre za zelo drage izdelke, kot je to pri avtomobilih, je logično, da jih izdelujejo po naročilu. Toda v drugih primerih, kot je v primeru gelov za kopanje, potrošniki ne gredo na sodišče, da bi zahtevali nekaj centov in nimajo prihranjenih niti nakupnih klopov,« pravi napovedovalec Facua.
Koraki za odškodnino
Postopek se začne z izvensodno tožbo, da bi poskušali rešiti spor tako, da bi preprečili, da bi šel na sodišče. Toda izkušnje kažejo, da "podjetja, ki sodelujejo v kartelih, zelo nerada sprejmejo dogovor in izsilijo vložitev tožb," pravi odvetnica Almudena Velázquez. "Upoštevati moramo, da je rok za njihovo oblikovanje lahko eno ali pet let, odvisno od trenutka, v katerem se je kartel razvil," dodaja. To obdobje se začne šteti od trenutka, ko prizadeta stranka ne ve le za obstoj kartela, temveč za vse njegove značilnosti, zato je zastaralni rok eno najbolj obravnavanih vprašanj v tovrstni tožbi.
»Pristojna sodišča so trgovska in čeprav domnevajo obstoj škode, jo je treba dokazati, za kar pa je potrebno izvedensko mnenje, v katerem so te škode količinsko opredeljene. Tožena družba bo v odgovoru podala še eno protislovno poročilo, sodniki pa bodo glede na ta poročila in njihovo ratifikacijo na sodišču določili višino odškodnine,« dodaja Velázquez, ki navaja primer, da je v kartel odškodnine se izračuna v razponu od 5 % do 20 % odmerjenih zneskov oziroma nabavne vrednosti.
