"Moja hiša je tam", ampak trenutno "je iz vulkana." Po enem letu v 'negotovosti' sta Jonás Pérez in njegov partner, turistični vodnik za Isla Bonita Tour, prišla do ideje, da "nikoli več ne bomo stopili nanj". Lava, ki so jo ugrabili plini, ni vzela njene hiše v Puerto Naosu, ampak "skoraj", pravi. Z globoko žalostjo, a z realistično vizijo Jonás ugotavlja, da gre za tih in neviden problem vulkanskih plinov, "trajalo bo dolgo časa."
Že skoraj leto dni sta odsotna od doma in komajda še prideta do pisarne. »Šli smo pobrati nekaj stvari, nekaj minut in po čakanju 45 na prezračevanje«, čeprav je problem sčasoma rešen, »ne moremo pustiti svojega življenja na čakanju 4 ali 5 let ali več«, zatrjuje.
Z dvema 5-letnima otrokoma "ne tvegam", ker znanstveniki ne morejo zagotoviti, da ta razplinjena razpoka na obali čez čas ne bo ponovno izpuščala plinov. "Ne moremo živeti z števci," trdi, "vsaj to ni življenje, ki si ga želim."
On in 1.300 drugih ljudi je predolgo živelo v negotovosti, "prizadeto je duševno zdravje ljudi," pravi. Nespečnost, pomanjkanje odgovorov, tesnoba, vse to spodbuja paranojo in strah. Leto kasneje je še vedno tema pogovorov, ker "čas ni odnesel dejstva, da je problem, ne problem, ampak problem". Ker njuna hiša še vedno stoji, sta prejela le del zavarovanja za bivanje in po nekajmesečnem življenju v hiši svojih staršev z vso družino zdaj najemata v Los Cancajosu. "Potrpljenje," ponavlja, "ni druge možnosti". Pri problemu plinov "je čakanje edino, kar nam preostane."
Ugotovili so, »hitro smo se preselili in dobili stanovanje, čez nekaj časa pa se je res zapletlo«, da bi dobili stanovanje. Pomoči pri najemu še niso prejeli. "Imamo srečo in si to lahko privoščimo, a obstajajo ljudje, ki te sreče nimajo." Življenje je zdaj, ne kasneje, »ne more si vsak privoščiti, da bi na pomoč čakal eno leto«.
"Vsak dan se veselim odhoda, to je ideja, ki mi je v glavi." Na otoku imajo družbo in družino, zato ni tako enostavno. "Na koncu je to odločitev, ki jo bomo morali sprejeti", a v primeru, kot se je izkazalo na otoku, "lahko začnemo novo življenje na drugem mestu". Za druge ljudi bo to nemogoče, »imamo srečo«, ponavlja, in ta občutek ostaja kljub temu, da ima svojo hišo v »karanteni« zaradi CO2.
izumiti ali umreti
V njem mu je Tajogaite pokazal svoja dva obraza. Medtem ko so mu vzeli dom, je dal zagon svojemu poslu, saj je ta pot delovala kot vzvod za nadomestilo za mesece zaprtja, ki so bili za njimi. Jonás je primer reka »eden iz apna in drugi iz peska«.
Pandemija in vulkan. "Ni bil lahek čas." Začetek po vulkanskem izbruhu je bil ples čustev. Medtem ko so turisti uživali kot spektakel, zgodovinski dogodek, je to njega uničilo. Ker se je izbruh ustavil, ju je zanimanje za vulkan pripeljalo v novo pristanišče.
Glede na izgubljene tisoče evrov zaradi množičnih odpovedi, ki jih je Cumbre Vieja pogosto imel, je bilo treba najti način. Del njegove družine je pod tokovi lave Todoque izgubil vse, nekaj članov njegove delovne ekipe pa je tudi vse življenje preživelo zakopanih v lavi. "Zapri ali nadaljuj" in izbrali so drugo. Vulkan je bil nesreča, tudi za njegove ljudi, pa tudi "priložnost".
Poleti so se poti do vulkana "zapolnile" in to je končno dobra novica. Zdaj je prihodnost zelo negotova, "poletje se je odzvalo, a če nemški trg ne pride pozimi, bomo slabi".
Jonás, ki je že leta v poslu, zahteva več prožnosti, "da bi lahko ljudje dvignili glave." Zakon ni zasnovan za katastrofe, kot je tista, ki jo je utrpela La Palma, "in ljudem, ki imajo podjetje pod lavo ali bananovce ali pisarno v Puerto Naosu, je treba olajšati odprtje drugje." Zaradi neodkritih cen in skokovitih najemnin je izbruh opustošil tudi nepremičninski sektor in gospodarstvo La Palme.
"Vulkan nas je zravnal z zemljo," se spominja, z nekaterimi napravami za naslednjih nekaj let, "smo palme potegnili in se rešili iz luknje." Nihče se ne čudi, da ste močan narod.
Enkrat mesečno so poti, ki jih organizira Isla Bonita Tour, namenjene izključno prebivalcem. »Eni si pridejo vulkan ogledat od blizu, iz oči v oči in se pomiriti,« drugi še pogledat ne morejo. "Ta otok je v žalovanju" in to je nekaj, kar vsak obvlada s svojim časom.
