NASLEDNJE
12. septembra 1962 je takratni predsednik ZDA John F. Kennedy v Houstonu spregovoril besedo, ki se bo zapisala v zgodovino: "Odločili smo se, da gremo na Luno." S tem govorom je izrazil trdno namero svoje administracije, da bi Američani prvič stopili na naš satelit. 16. februarja 2022 je Josef Aschbacher, generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA), naredil nekaj podobnega na Evropskem vesoljskem vrhu, ki je potekal v Toulousu (Francija). »Prišel je čas za 'evropsko ambicijo' za vesolje. Tukaj in zdaj,« je izjavil, saj je francoski predsednik Manuel Macron spregovoril o pomenu raziskovanja vesolja za Evropo.
Ker sedanje vodstvo ESA ne želi, da bi stara celina ostala izključena iz nove vesoljske tekme, zato izkazuje vse možne možnosti za promocijo novih ciljev.
Jasen primer je nova razglasitev mest za astronavte – vključno s prvim para-astronavtom v zgodovini –, proces, ki ga je bilo treba izvajati zelo pogosto od leta 1978, zadnjega leta 2008. Partnerji članice odobravajo nove tako ambiciozne cilje, kot so ustvarijo lasten neodvisen astronavtski shuttle in popeljejo prvega Evropejca na Luno, dejstvo, ki si ga je Aschbacher drznil postaviti datum: 2035. In pot se tam ne bi končala, saj bi bilo kasneje potovanje Evropejcev na Mars zasajene. Še dlje. Zakaj ne obetavna Saturnova luna?
Trenutno so samo ZDA, Rusija in Kitajska sposobne poslati svoje ladje s posadko v vesolje. Do nedavnega je Evropa pogodbeno sklenila karte za ruski Sojuz; Ker pa je NASA s SpaceX podpisala pogodbo, da bo njen Crew Dragon odpeljal svoje astronavte na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), se je ESA odločila tudi za to prevozno sredstvo. In čeprav so dosedanja sporočila namigovala, da bomo še naprej kupovali svojo vstopnico za vesolje od drugih držav ali podjetij, si nova direktiva - Aschbacher je bil imenovan pred letom dni - želi svoj neodvisen sistem.
»Zakaj bi morali Evropo odstraniti iz skupine držav, ki same prevladujejo v človeških vesoljskih poletih? Ali bi morali tvegati, da bo Evropo prehitelo vse več držav pri razvoju naslednjih strateških in gospodarskih con, vesolja?« je med istim govorom dejal generalni direktor ESA, ki je zahteval »politični mandat seveda« , je "ESA obvladala tehnologijo".
Tako je vodja evropske vesoljske agencije pojasnil, da v okviru svojega projekta izboljšuje svetovalno skupino na visoki ravni za raziskovanje človekovega vesolja. Skupina, sestavljena večinoma iz strokovnjakov izven sektorja, "za zagotovitev neodvisnega in nepristranskega svetovanja za pripravo odločitev na ministrski konferenci ESA novembra letos in nadaljnjem vesoljskem vrhu leta 2023." Ker njihovi nameni ne bodo nič vredni, če dvajset držav, ki sestavljajo vesoljsko agencijo, ne bo dalo odobritve.
"Manifest evropskih astronavtov"
Po vrhu je ESA objavila besedilo 'Manifest evropskih astronavtov', v katerem opozarja, da se napake preteklosti na drugih strateških področjih ne smejo ponoviti, "zaradi česar nismo odvisni od zunanjih akterjev za svojo energijo zahtev ali razvoja informacijskih tehnologij. Prav tako poudarja, da Evropa ostaja vodilna na področjih, kot so opazovanje Zemlje, navigacija ali vesoljska znanost, vendar ima "zaostajajoč položaj na vse bolj strateških področjih prometa in raziskovanja vesolja."
Naslednji dan je Frank De Winne, direktor Evropskega astronavtskega centra ESA, dejal, da je politika prva stvar, ki jo mora agencija rešiti, pri čemer se je skliceval na podporo držav članic. "Upamo, da bomo ta odgovor dobili do konca leta." Velik dogodek bo ministrsko srečanje, srečanje, ki bo potekalo enkrat na tri leta in na katerem bodo države članice odločale o tem, katere misije in programi bodo potekali in s kakšnim proračunom.
Ko predstava dobi zeleno luč, je čas, da razmislimo o podrobnostih. »Kateri zaganjalnik bomo uporabili, ni odločeno. Ali bi moral biti Ariane 6 ali bi morali narediti tudi nekaj drugega, kot so to storili naši kolegi pri Nasi s SpaceXom ali drugimi podjetji?" je potrdil De Winne. Ker ima Evropa trenutno vzdevek francoskega podjetja Arianespace, ki izdeluje rakete Ariane. Odgovorna je bila na primer za ustvarjanje rakete, ki je dvignila vesoljski teleskop James Webb na prvi etapi potovanja.
"Manifest Matoshino"
Leto prej je ESA objavila besedilno sporočilo, "Manifest Matoshinos", v katerem je navedla svoj načrt za pospešitev svoje vesoljske dirke. V pismu so v bistvu izpostavljeni trije 'pospeševalci': uporaba prostorske vizije Zemlje za ozaveščanje o stanju našega planeta in njegovi možni prihodnosti; pomagati vladam pri odločnem ukrepanju glede kriz, s katerimi se sooča Evropa, od poplav in neurja do požarov v naravi; in zaščititi astronavte in sredstva ESA pred vmešavanjem vesoljskih odpadkov in vesoljskega vremena.
Opozarja tudi na dva „navdihovalca“ „za krepitev evropskega vodilnega položaja na področju znanosti, tehnološkega razvoja in navdiha“: vzorčna vrnitev misije z ledene lune; in ravno človeško raziskovanje vesolja.
Ni prvič, da Evropa razmišlja o vesoljskih poletih s posadko. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je na primer francoska vesoljska agencija CNES začela študije vesoljskega letala Hermes, ki je bilo izstreljeno z raketo Ariane 1980. in težave s financiranjem brez izdelave niti enega plovila.
Trenutno se v Evropi izvajajo raziskave na misijah s posadko. Na primer, študija, predstavljena na globalni konferenci o raziskovanju vesolja leta 2021 v Sankt Peterburgu v Rusiji, je preučevala, kako bi lahko Evropski vesoljski center v Francoski Gvajani preoblikovali, da bi pomagal pri izstrelitvi vesoljskih plovil z ljudmi. Pred kratkim je revija 'Neuroscience & Biobehavioral Reviews' objavila študijo, ki raziskuje izvedljivost hibernacije kot metode za dolge vesoljske poti.
Podobno je bila ESA vključena tudi v program Artemis: ta "novi Apollo", ki ga vodi NASA, je kot predmet, ki pripelje moške in prvo žensko na lunino površje v tem desetletju kot uvod v človeški obisk Marsa. . »Z našim sodelovanjem pri gradnji Gatewaya smo že zagotovili tri sedeže. In če lahko prispevamo več k Artemidi, to odpira vrata evropskim astronavtom, da stopijo na Luno,« je na tiskovni konferenci pred enim letom dejal David Parker, direktor raziskovanja ljudi in robotike pri ESA.
"Vse, kar potrebujemo, je podpora odločevalcev: dajmo ESA mandat za razvoj ambicioznega načrta za prihodnost Evrope na področju raziskovanja vesolja, skupaj naj dosežemo tisto, kar je bilo prej 'nemogoče'," piše v njenem manifestu. Čas je, da izplujemo."
