Na meji z Gorskim Karabagom se ponovno pojavi novo žarišče napetosti. Po koncu zadnje vojne v Gorskem Karabahu med Azerbajdžanom in Armenijo, jeseni 2020, je v zraku ostala množica nerešenih vprašanj, vključenih v mirovni sporazum, ki pa se niso uresničila. Med glavnimi sta izmenjava ujetnikov in postavitev meje. Slednje je povzročalo občasne oborožene spopade, sinoči pa so se sovražnosti znova začele. Armenija trdi, da je v zadnjih urah utrpela skoraj petdeset vojakov, medtem ko si Rusija prizadeva doseči premirje.
Po poročanju armenskih oblasti je azerbajdžanska vojska danes zjutraj z brezpilotnimi letali, topništvom in minometi bombardirala več mest na armenski strani skupne meje. Baku pa je obsodil "obsežne provokacije armenskih čet".
Poročilo azerbajdžanske vojske trdi, da so bili "nekateri položaji, begunci in oporišča azerbajdžanske vojske na ozemlju regij Daškesan, Kalbadžar in Lačin močno obstreljene s strani armenskih enot".
»Na armenski strani, ob azerbajdžanski meji, je koncentracija ofenzivnega orožja, težkega topništva in osebja. Vsa dejstva še enkrat pričajo, da se Armenija pripravlja na obsežno vojaško intervencijo," so zapisali v izjavi azerbajdžanske vojske.
Armenski mediji trdijo, da so obstreljevanja Azerbajdžana prizadela armenske vasi Goris, Vardenis, Sotk, Verin-Shorzha, Norabak, Kut in Mets Masrik, katerih prebivalce evakuirajo. Armensko obrambno ministrstvo je izdalo tudi izjavo, v kateri navaja, da so vojaški predstavniki akreditiranih veleposlaništev v Armeniji opozorili na razmere, ki so nastale kot posledica obsežne agresije, ki jo je izvedel Azerbajdžan, in poročali so, da vojaška in politična odgovornost vodstva Azerbajdžana nosi polno odgovornost za to, kar se je zgodilo, in za dogodke, ki so sledili."
Armenija prosi Putina za pomoč
Armenski premier Nikol Pashinián je danes telefoniral ruskemu kolegu Vladimirju Putinu in prosil za pomoč ter zahteval takojšnje ukrepanje Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB), obrambnih blokad, ki so del Armenije, Belorusije, Kazahstana, Kirgizije, Rusija in Tadžikistan. Pozval je tudi k seji Varnostnega sveta ZN in opravil občutljive pogovore s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.
Pašinjan je v pogovoru s poslanci armenskega parlamenta poročal o smrti najmanj 49 vojakov med spopadi z azerbajdžanskimi enotami. Baku je sicer priznal, da je imel žrtve, vendar ni navedel številk.
Rusija je omogočila sporazum o koncu vojne in je v Gorskem Karabagu napotila svoje enote "za ohranjanje miru"
Rusija je omogočila sporazum o koncu vojne novembra 2020 in je v Gorskem Karabahu napotila svoje enote za "ohranjanje miru". S tem je Moskva sporočila, da je dosegla prekinitev ognja med Armenijo in Azerbajdžanom, ki bi morala v Moskvi začeti veljati danes ob devetih zjutraj (v Španiji uro manj), a se spopadi po različnih pričevanjih ujemajo. "Strani pozivamo, naj se vzdržita vsakršne nadaljnje eskalacije," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
Gre za najresnejše spopade po vojni leta 2020. Armenski tisk obžaluje, da azerbajdžanska bombardiranja niso bila usmerjena le proti obmejnim mestom, ampak tudi proti turističnim mestom, kot sta Jermuk in Martuni ob jezeru Sevan. Karabah je bil izključen iz te ofenzive.
Viri v Armeniji opozarjajo, da armenska vojska zdaj ni sposobna vzdržati še enega tekmovanja z Azerbajdžanom po porazu, ki ga je doživela leta 2020, ko je postala jasna vojaška premoč bakujskih čet.
