Adrián Ben in Adel Mechaal, oba španska dobitnika medalj na evropskem prvenstvu v Istanbulu, sta še vedno nosila zastavo okoli vratu, ko sta se srečala iz oči v oči v sobi za podelitev, kjer športniki čakajo, da pridejo na vrsto za stopničke. Objela sta se in čestitala pogojem, preden sta odhitela do mobilnega telefona Mechaalove žene, sošportnice Emine Hatum, da bi si ogledala finale teka na 60 m z ovirami. Skupaj sta od besa kričala ob padcu Enriqueja Llopisa. In dvignili so roke na glavo, ko so videli, da odeja pokriva prizor, v katerem so zdravniki oskrbeli negibno telo tekača Gandíe. Povezane novice Standardna atletika Brez ogorčenja nad nezainteresiranostjo Llopisovih tekmecev po njegovem brutalnem padcu. Javier Asprón Nobeden od finalistov ni izrazil skrbi za stanje Španca, kljub dejstvu, da so bili po tekmi nepokretni in nezavestni. Ta slika je tista, ki je še danes trajno v očesni mrežnici navijačev in lastnih soigralcev v teku na ovire, najslabši možni epilog tudi rezultatsko krutega prvenstva. Španija je zasedla trinajsto mesto v lestvici medalj in osmo po številu finalistov. Njegove najslabše številke po evropskem prvenstvu v Pragi 2015 in majhen vrč mrzle vode po dobrih občutkih, ki so ga pozimi pustili čakati številni športniki, ki so odšli prazni. Bilanca ni dobra in prvi, ki je to prepoznal, je Raúl Chapado, predsednik španske zveze, ki čaka na ABC takoj, ko pristane v Madridu: »Bilo je zelo nesrečno prvenstvo. Začeli smo z boleznijo Saúla Ordóñeza, nato s poškodbo Iñakija Cañala ... Nismo edina država, ki se ji dogajajo stvari, to je jasno, čeprav se je končno zgodil dogodek Quiqueja ... Dobili smo kurjo polt. Občutek je zelo grenak." Koda namizja Slika za mobilne naprave, ojačevalnike in aplikacije Koda za mobilne naprave AMP 4000 koda Koda APP Čas je za analizo, da poiščemo razloge za ta upad. Na seznamu so sorte. "Mislim, da je skupni rezultat nepošten," je pojasnil Adrián Ben, edini, ki je osvojil jackpot. »Bila je smola. Toliko četrtih mest ... Lahko bi bilo še več medalj. Odnos je bil zelo dober." Prvak na 800 metrov govori o strelih Jesúsa Gómeza in Esther Guerrero na 1.500 metrov, Loree Ibarzábal pri ženskah na 800 metrov in dveh Óscarja Husillosa, enega samega in drugega skupaj s preostalimi člani štafete 4×400. "Vedno dam primer Mohameda Katirja na svetovnem prvenstvu v Oregonu," pravi Chapado. »Tam je prvi krog pretekel za eno stotinko in na koncu osvojil bron. Predstavljajte si, kaj spremeni rezultat. Tisto, kar loči uspeh od neuspeha, so majhne podrobnosti. V tehtnici odtehtajo tudi odsotnosti. Nekateri prisiljeni, kot je izguba Asierja Martíneza v zadnjem trenutku, mnogi pa prostovoljni, kot je sam Katir, ki je tri tedne prej podrl evropski rekord 3.000. Manjkali so tudi Mario García Romo, Mariano García in Maribel Pérez. Izostali so celo športniki, ki tudi v želji po evropskem ne bodo mogli iti zaradi meril tekmovalnosti RFEA. Najbolj očiten primer je Pablo Torrijos. Troskokaš, ki je na svoji prvi zimski tekmi skočil 16,44, je do minimuma zaostal za 11 centimetrov. A s to znamko, ki jo je vrnil po poškodbi in bi jo v Istanbulu zagotovo presegel, bi bil na evropskem prvenstvu šesti. »Sijaj medalj ni edina referenca, to je bilo zelo nesrečno prvenstvo,« Raúl Chapado, predsednik RFEA »Nismo bili tako konkurenčni. Imel je malo osebnih rekordov, do sebe moramo biti zelo zahtevni,” priznava predsednik zveze. »Ampak tudi nočem biti nepravičen. Sijaj medalj ni edina referenca. Športniki so isti, ki so v zadnjih dveh letih osvojili ducat medalj in naredili najboljši svetovni pokal v dveh desetletjih. Stvari se ne bodo vedno odvijale tako, kot mislimo. Prepričan sem, da se bomo v Budimpešti z vsemi našimi zvezdniki in upam, da so vsi zdravi, vrnili na raven.” V madžarski prestolnici ne bo namernih odsotnosti in če bo šlo vse po sreči, se bosta temu pridružila Thierry Ndikumwenayo in Ana Peleteiro, dve veliki prednosti. To bo ločen izpit.
