Španija in Francija sta preučevali možnost nove električne povezave za izboljšanje infrastrukture podmorskega vodnega voda H2MED, ki bo od leta 2030 pridobival obnovljivi vodik od Barcelone do Marseilla. Če projekt hidrovoda ni več niti več kot to, projekt, novi električni kabel ni več kot ideja. Ideja, zasajena v nedavni špansko-francoski kulturi v Barceloni, z veliko smisla, je potrebna za dokaz geoloških študij, ki se izvajajo za izvedbo polaganja cevi pod Sredozemskim morjem. Prav tako naša država trpi zaradi zgodovinskega primanjkljaja komercialne zmogljivosti izmenjave električne energije s Francijo. Trenutno znašajo le 2.800 MW v primerjavi z 10.000 MW, ki jih zahteva EU (10 % nameščene zmogljivosti). Pravzaprav je Španija edina država v celinski Evropi pod minimumom, ki ga je določila Evropska unija. Cevovod H2MED bo dolg 455 kilometrov, premer 28 palcev (71,12 centimetra) in bo pokrival največjo globino 2.600 metrov. Namizna koda Slika za mobilni telefon, ojačevalnik in aplikacijo Mobilna koda AMP 1200 koda APP koda Pravzaprav bo preučevanje teh in drugih spremenljivk projekt podaljšalo za nekaj let. Zato naj ne bi začel delovati vsaj do leta 2030. Proračun za ta hidrodukt je trenutno ocenjen na 2.135 milijonov evrov, številka pa se bo zagotovo spreminjala zaradi tehničnih zapletov, ki bodo nastali. Španija in Francija pa pričakujeta, da bo Evropska komisija financirala vsaj 50 % projekta, saj menita, da je v skupnem evropskem interesu. Kako si bodo delili stroške, pa še niso določili. Imata pa Španija in Portugalska malo vode na polotoškem delu H2MED – Celorico (Portugalska) in Zamora –, ki bi si pri oceni 350 milijonov evrov naša država privzela okoli 157 milijonov. Natančneje, v podmorski električni povezavi, ki poteka skozi Biskajski zaliv, med Gatiko (okrožje Bilbaa) in transformatorsko postajo Cubnezais (v francoski regiji Akvitaniji), so se pojavile velike težave pri njenem financiranju zaradi dejstva, da RTE, upravljavec španskega elektroenergetskega sistema, ne želi prevzeti dela dodatnih stroškov, ki jih ima projekt zaradi povečanja stroškov različnih materialov. Presežek stroškov Ta infrastruktura je bila predvidena v proračunu na približno 1.800 milijonov evrov in bi trenutno postala dražja za drugo milijardo. Cilj, da bi leta 2027 deloval, se zdaj zdi utopija, še posebej, ko so leta 2019 v podmorskem kanjonu odkrite težave z nestabilnostjo. Sestavljen je iz dvojne podmorske in podzemne povezave dolžine 300 kilometrov v neprekinjeni smeri s prenosno močjo 2×1.000 MW. Ko bo delovala, bo komercialna zmogljivost med obema plačiloma dosegla 5 %, polovico tiste, ki jo predlaga EU. Medsebojna povezava, o kateri bi razpravljali vzporedno s hidrovodom med Barcelono in Marseillom, ima običajno zelo podobne značilnosti kot igrišče za golf Vizcaya. Zadnja električna povezava, ki je bila promovirana med Španijo in Francijo, je bila prav tako podzemna, vendar na celini, med Baixasom (Francija) in Santa Llogaio (Španija) in je bila svetovni tehnološki mejnik, saj del te poteka znotraj 8,5 kilometrske galerije, ki prečka Pireneje in prečka vzporedno s hitro železnico. Februarja 2015 sta ga slovesno odprla Mariano Rajoy in Manuel Vals. Ob koncu omenjenega špansko-francoskega vrha sta obe vladi podali javno izjavo, v kateri sta poudarili, da sta se strinjali o potrebi po nadaljevanju projektov transpirenejske električne povezave, vključno s podmorsko napeljavo, načrtovano za Biskajski zaliv, kot tudi projekt H2MED za dobavo zelenega vodika preostalemu delu evropske celine, s prepričanjem, da te infrastrukture kršijo varnost oskrbe sedemindvajseterice in bodo olajšale doseganje ciljev skupnosti glede dekarbonizacije. VEČ INFORMACIJ Nemčija se projektu vodikovega koridorja pridružuje skupaj s Španijo, Francijo in Portugalsko Nenavadno je, da če bi se projekti hidrovodov in električnih medsebojnih povezav kristalizirali vzporedno, bi tisti, ki zagovarjajo transport zelenega vodika na velike razdalje po ceveh in zagovarjajo, da bi električna povezava Bodi boljši.
