Suša stiska španske rančerje in kmete

Špansko podeželje se suši. Od lanskega 1. oktobra – ko se je začelo hidrološko leto – do včeraj je deževalo za tretjino manj, kot je bilo običajno v že tako suhi Španiji. Vremenoslovci srednjeročno ne napovedujejo dežja. Obstaja anticiklonski blok, za katerega ni videti, da se bo spremenil, in ta situacija nas je presenetila s komajda zalogami vode. Rezervoarji imajo 44.7 odstotka svoje kapacitete, kar je precej pod, kot bi lahko bili v tem času, ko običajno dosežejo 60 odstotkov. Posledično je bilo letos doslej proizvedene polovice hidroelektrične energije kot v enakem obdobju leta

zgoraj.

Prvi so opozorili prebivalci podeželja: kmetje, ki vidijo, da so njihovi pridelki ogroženi, in rančerji, zlasti ekstenzivni, ki v suhem gozdu nimajo kaj jesti. Kmetijsko-živilski sektor je leta 2020 prispeval 9,7 % BDP. Toda pomanjkanje vode, če se bo nadaljevalo, bo vplivalo tudi na druge bistvene proizvodne sektorje, kot so turizem, gradbeništvo, industrija in proizvodnja električne energije. Voda je temelj produktivnega sistema in njeno pomanjkanje lahko ogrozi gospodarsko okrevanje po pandemiji.

Rezervoar El Buerguillo na sliki se nahaja v bližini mest El Tiemblo in CebrerosRezervoar El Buerguillo, na sliki, se nahaja v bližini mest El Tiemblo in Cebreros – Jaime García

Sušenje je v Španiji običajno, a tokrat je država zaradi Covida, gospodarske krize in nenadnega dviga cen izjemno napeta. Prepad vode je povečal tudi politične napetosti in povzročil spopade med regijami.

rezervoarji

Za spopadanje s cikličnimi sušami je Španija gradila jezove in rezervoarje, ki hranijo vodo v času dežja, da bi jo uporabili pozneje v času pomanjkanja. Po tej tehniki so se zatekli že Rimljani, ko so v 1.200. stoletju pred našim štetjem zgradili rezervoar Proserpina v Badajozu, najstarejši v Španiji. Zdaj je več kot 650 jezov in rezervoarjev. Več kot polovico – približno 40 – je bilo zgrajenih v času Franca, v 300 letih demokracije pa jih je bilo odprtih skoraj 85. Še naprej pa se gradijo nove, na primer v Mularroyi (Zaragoza) ali v San Pedru Manrique (Soria). ), čeprav je vlada Pedra Sáncheza v novih hidroloških načrtih, o katerih bodo razpravljali prihodnje poletje, zatrla 27 rezervoarjev – ki so bili prej predvideni. Obstajajo tudi nerazložljive situacije, kot je rezervoar Villagatón (León), ki je bil zgrajen XNUMX let in še ni v uporabi. Pravzaprav je še vedno prazen.

Pomanjkanje dežja vpliva na večji del Pirenejskega polotoka. Rešene so le Navarra, Baskija, Kantabrija, Aragón, La Rioja in Asturija. Najslabše so Murcia, Andaluzija, Extremadura in Castilla-La Mancha. Tudi v Kataloniji je suša zaskrbljujoča. Obstaja 22 katalonskih občin, ki trpijo zaradi omejitev od lanskega oktobra in imajo navado povečati proizvodnjo razsoljevalnic z 20 na 85 odstotkov, da bi ustavile upadanje rezerv. Odkar so bili izdelani za zbiranje plošč, leta 1914, v Barceloni ni bilo tako sušnega leta kot leta 2021, do leta 2022 pa se trend ni spremenil. Toda najbolj zaskrbljujoča situacija ostaja na sredini. V nekaterih ekstremadurskih občinah veljajo omejitve vode in prepovedano je pranje avtomobilov, ogled vrtov ali splakovanje ulic.

Na več območjih polotoka so zabeležili gozdne požare, ki zadevajo izjemno suhost zemlje, Castilla y León pa je te dni prepovedala kurjenje strnišča.

»Velik del žetve bo izgubljen. In živina ne more jesti, ker je gora suha. Zelo smo zaskrbljeni glede sposobnosti preživetja kmetijskih in živinorejskih kmetij,« opozarja Juan Pedro Miravete, kmet iz Almeríe.

»Velik del žetve žit bo izgubljen,« opozarja Juan Pedro Miravete, kmet iz Almerije. »In živina se ne more prehraniti, ker je gora dobesedno suha,« dodaja. »Zelo smo zaskrbljeni zaradi sposobnosti preživetja kmetijskih in živinorejskih kmetij. Minilo je že veliko tednov, da ni padla niti ena kapljica vode,« pravi Andrés Góngora, sekretar koordinatorja kmetov in rejcev v Almeriji. Ista skrb se nanaša na Extremaduro, kot je povedala Natalia García-Camacho, predsednica Poklicnega združenja kmetov in rejcev Don Benita in Comarca, za ABC. »Sektor je zelo prizadet. Že pred pandemijo smo protestirali, ker za naše izdelke nismo prejeli poštenih cen. Naše izdelke potrebujemo, da pokrijemo stroške in da lahko živimo od svojega dela.” Toda od takrat so se razmere poslabšale: "Zrasla je cena gnojil, fitosanitarnih izdelkov, krme, dizla, kovin za orodje ... In zdaj je k vsemu temu dodana še negotovost zaradi suše", pojasnil. Zaradi vseh teh razlogov »takoj, ko se skliče tabela suše, da so na voljo izjemna pravila rabe vodnih virov za namakanje in namakanje«.

Napoved brez menjave

Čeprav so vremenoslovci pri dolgoročnih napovedih zelo previdni, ne pričakujejo, da bi se razmere spremenile. "Obeti niso dobri," pravi José Miguel Viñas, meteorolog Meteoreda. "Za izdelavo dolgoročne napovedi, tednov ali mesecev, imamo drugačna orodja kot običajna napoved za naslednjih nekaj dni," je pojasnil. »Dolgoročno se modeli in statistični podatki uporabljajo za predvidevanje vedenjskega trenda. In trendni modeli nam sporočajo, da bo ta isti vremenski vzorec, z jasno prevlado visokih pritiskov, trajal ves februar. Tudi sezonske napovedi označujejo podoben začetek pomladi.

To ne pomeni, da ne bo nikoli deževalo, kajti po besedah ​​Viñasa »ti trendi zaznamujejo določeno normalnost v sredozemskem območju in vzhodni polovici polotoka. A tam ni posebej deževen čas. Zdi se jasno, da tudi če pride do epizode dežja, dinamika, ki jo vidimo od začetka leta, ne bo prekinjena.

"Ključ je v spomladanskem dežju"

Za pomanjkanje dežja je odgovoren Azorski anticiklon. »Anticiklon, ki prevladuje le v novem prostoru, na Azorih, se včasih okrepi, kot se dogaja zdaj, in praktično ostane nepremičen v položaju, katerega središče lahko niha med severom polotoka, Francijo, Britanskimi otoki ali Nizozemsko. . Medtem ko je tam, vse nevihte, ki nastanejo v Atlantiku, gredo na sever (Skandinavija) ali na jug (Kanarski otoki)«. Ključno je v spomladanskem deževju, pojasnjuje, »saj marca, predvsem pa aprila in maja bodo morale biti padavine, bo pa treba videti, ali blok popušča ali imamo suho pomlad."