NASLEDNJE
Več mesecev se je trudil in po preteklem neuspehu mu je končno uspelo. Kot sumi, je Severna Koreja ta petek potrdila, da je včeraj izginjeni projektil medcelinska raketa, kar pomeni prekinitev moratorija, ki je bil uveden leta 2017 za začetek mirovnih pogajanj z ZDA, ki so se zataknila po spopadu zadnjega vrha med Trumpom in ZDA. Kim Jong-un februarja 2019.
Po poročanju norveške državne tiskovne agencije KCNA je raketa letela 1.090 kilometrov več kot eno uro (67,5 minute) in dosegla največjo višino 6.248 kilometrov, tako da je šla v vesolje in nato ponovno vstopila v ozračje. "udarka točno na preprečenem območju" Japonskega morja.
S tem projektom, imenovanim Hwasong-17, je komunistični režim v Pjongjangu razširil svoje ofenzivne zmogljivosti s prevozom predmetov na 13.000 kilometrov, ki so teoretično nosili jedrsko bojno glavo. Toda nekateri strokovnjaki dvomijo, da ima Severna Koreja dovolj tehnologije za pravilno namestitev in letenje miniaturne bojne glave na raketo.
Ne glede na to, ali mu to zmore ali ne, ta poskus pomeni nevarno zaostritev njegove oborožitvene tekme in, kar je resneje, dokončno celo število "odmrzovanja" z ZDA in Južno Korejo. Po neuspehu dialoga z Washingtonom se je Kim Jong-un vrnil k provokacijam in je letos že izvajal unčne teste raket nižjega dosega, dokler ni izstrelil te medcelinske rakete. Ob preteklem neuspešnem testu, ki naj bi bil tudi rakete dolgega dosega, je pred petimi dnevi v Rumeno morje izstrelil tudi štiri topniške naboje.
V dokaz pomembnosti testa je izstrelitev nadzoroval sam Kim Jong-un, ki je bil ponosen na njegov uspeh. "Popolnoma smo pripravljeni na velik spopad z ameriškimi imperialisti," je po poročanju KCNA opozoril mladi diktator. Po njegovem mnenju bo "novo strateško orožje Ljudske demokratične republike Koreje znova osveščalo ves svet moči naših strateških sil."
Kot je razvidno iz fotografij, ki jih je razdelila severnokorejska agencija, je bil velikanski projekt izstreljen z vzletno-pristajalne steze, ki meji na letališče v Pjongjangu, za enajstosni mobilni shuttle. Omenjeno raketo so svetu že pokazali na nočni paradi, ki je potekala 10. oktobra 2020, sredi pandemije in brez mask, ob praznovanju 75. obletnice ustanovitve Delavske stranke. Kljub izjemnemu gospodarskemu vplivu, ki ga je imel koronavirus na Severno Korejo, ki jo je dodatno izolirala z zaustavitvijo trgovine na svoji meji s Kitajsko, je režim še naprej namenjal svoja skromna sredstva svojemu vojaškemu programu. V nenavadnem priznanju teh napak je sam Kim Jong-un priznal, da so razmere tako negotove, da bi lahko prišlo do novega "težkega pohoda", kot je propaganda poimenovala "veliko lakoto" sredi 90. let. Niti to ni prineslo ga je prikrajšal, da bi lahko nadaljeval s svojo drskostjo. Kot kažejo slike KCNA, je s svojimi vojaki proslavil uspeh izstrelitve, oblečen v črn usnjeni šal in s sončnimi očali kljub dejstvu, da je bil dan bolj siv od njegove nesrečne države.
S tem novim esejem se je nekaj preostalih možnosti vrnitve k dialogu z Belo hišo dokončno končalo. Do »odmrzovanja« je prišlo leta 2017 po zaslugi posredništva takratnega južnokorejskega predsednika Moon Jae-ina, čigar stranka je 9. marca izgubila volitve proti konservativnemu Yoon Suk-yeolu. V tem prehodu na oblast sta tako ugledni predsednik kot volivec obsodila preizkus Pjongjanga.
"Severno Korejo strogo opozarjam, da s provokacijo ne more nič pridobiti. Zaščitili bomo našo svobodo in mir z izgradnjo močnejše varnosti," je po poročanju južnokorejske agencije Yonhap pojasnil Yoon. Ob "odmrzovanju", ki ga spodbuja Moon, njegov naslednik zagovarja strožje stališče proti Kim Jong-unu, kar bo zagotovo prineslo več vojaške napetosti v svetu, ki je že v pretresih zaradi vojne v Ukrajini.
Po drugi strani so ZDA ostro obsodile tudi sojenje Severni Koreji. "Ta izstrelitev je očitna kršitev števila resolucij Varnostnega sveta ZN in je povzročila potrebo po destabilizaciji varnosti v regiji," je opozorila tiskovna sekretarka Bele hiše Jen Psaki. Po poročanju Reutersa je Washington zahteval nujno sejo Varnostnega sveta za ta petek. Če pa se bo izvedla, bo verjetno neuspešna zaradi veta Rusije in Kitajske, kot se je že pokazalo, da traja zadnji mesec z invazijo na Ukrajino, ki jo je naročil Putin.
Pet let pozneje se Severna Koreja vrača k vojaškim provokacijam z večjo močjo in zdaj se boji, da bo kmalu izvedla jedrski poskus.
