Papež Frančišek in verski voditelji, vključno s predstavnikom moskovskega patriarha, so se zbrali v senci Koloseja v Rimu, da bi molili Boga in voditelje narodov za mir. Potem ko je vsaka verska skupina molila sama, so skupaj podpisali dokument, ki razglaša, da so "religije in morajo ostati vir miru" in da je "mir svet in vojna nikoli ne more biti".
Začelo se je zgodaj popoldne, ko se je v večnem mestu že kazal sončni zahod. Najprej je papež v invalidskem vozičku potoval po hodnikih Kolizeja do amfiteatra, kjer so ga pričakali krščanski voditelji. »Da bi bili pravi Jezusovi mirovniki, moramo biti pripravljeni biti njegovo orodje med ljudmi, tudi ko se od nas zahteva dar našega življenja,« je v svoji molitvi dejal Mar Awa III., katoličan Asirske cerkve Vzhoda. , prispel iz Iraka.
Kot nadaljevanje smo se odmaknili od srečanj v Koloseju in dali upanje različnim muslimanskim, budističnim, hindujskim in sikhskim rabinom in predstavnikom. Na oder sta se uvrstila skupaj z dvema žrtvama vojne in barbarstva, pisateljico Edith Bruck, ki je preživela holokavst, in Esther, nigerijsko begunko, ki je šest let preživela v rokah trgovcev z ljudmi v Libiji.
Pred njimi je papež prosil, naj se spominjajo "bolečih lekcij" vojn iz preteklosti, ki so "zapustile svet, ki je hujši od tistega, kar so našli". Obžaloval je tudi, da se danes dogaja tisto, česar smo se bali in nikoli nismo želeli slišati: da se odkrito grozi z uporabo atomskega orožja, ki se je po Hirošimi in Nagasakiju nadaljevalo s proizvodnjo in preizkušanjem.
Rimski Kolosej med slovesnostjo Afp
Frančišek je spomnil na poziv svojega predhodnika Janeza XXIII. oktobra 1962, naj olajša rešitev kubanske raketne krize, in ponovno ponovil besede svojega predhodnika: »Vse vladarje rotim, naj ne ostanejo gluhi za ta krik človečnosti. Naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da rešijo mir, vse, kar je v njihovi moči. Tako bodo svetu prihranili grozote vojne, katere strašnih posledic ni mogoče preprečiti."
Prisotnost v prvi vrsti predstavnika moskovskega patriarha Kirila, njegovega zunanjega ministra, volokolamskega metropolita Antonija, je dala nekaterim papeževim besedam poseben pomen. Antonij je ponovno zagotovil, da so odnosi z Vatikanom "zamrznjeni", saj je v znak prisrčnosti pristal na udeležbo na tem molitvenem srečanju, ki ga organizira Skupnost Sant'Egidio, in se tako izognil monopolu v središču pozornosti.
"Samo mir je svet"
»Vere ni mogoče uporabiti za vojno. Samo mir je svet, naj nihče ne uporablja božjega imena za blagoslavljanje terorja in nasilja. Če vidite okoli sebe vojne, ne odstopite!« je pozval papež. »Zlasti verniki se ne moremo pustiti okužiti s perverzno logiko vojne; Ne ujemimo se v past sovraštva do sovražnika. Ponovno postavimo mir v središče naše vizije prihodnosti, kot osrednji cilj našega osebnega, družbenega in političnega delovanja na vseh ravneh. Deaktivirajte konflikte z orožjem dialoga,” je dodal.
Čeprav je bila vojna v Ukrajini središče večine govorov, so bile zabeležene tudi situacije nasilja, vojne in konfliktov v današnjem svetu.
Marco Impagliazzo, predsednik skupnosti Sant'Egidio, katoliškega gibanja, ki je organiziralo dogodek, je poudaril, da se "iz bombardiranega območja Ukrajine, iz jarkov Donbasa sliši jok ranjenih, umirajočih, žalost družino in prijatelje. Na žalost vojna pustoši tudi drugod po svetu, saj tisti »isti kriki bolečine, iste prošnje za mir prihajajo iz Sirije, Kavkaza, Afganistana, Jemna, Libije, Etiopije, Sahela, severnega Mozambika, in na desetine drugih znanih ali neznanih krajev«.
Kot odgovor »na te glasove in na glasove tistih, ki jih ni več«, so predstavniki verstev skupaj podpisali simbolično listino, v kateri so zahtevali mir. "Naj se nemudoma razglasi univerzalno premirje," zahtevajo. »Da se aktivirajo pogajanja, ki vodijo do pravičnih rešitev, za stabilen in trajen mir, preden bo prepozno. Da se dialog obnovi, da bi izničili grožnjo jedrskega orožja,« pozivajo.
