Kitajske rakete so prvič preletele Tajvan. Te izstrelitve so del nekaterih manevrov, s katerimi se namerava režim odzvati na v sredo sklenjeno zgodovinsko potovanje ameriške predstavnice Nancy Pelosi, najpomembnejše v četrt stoletja. Kitajske enote so bile razporejene okoli otoka in uveljavljajo de facto bloko, grozečo eskalacijo, ko se sovražnost med dvema velikima svetovnima silama vojaško obrača.
Prvi dan teh vaj, ki so trajale do nedelje, je Kitajska izginila 11 balističnih raket Dongfeng, ki so padle na sever, vzhod in jug Tajvana. Projektili so bili izstreljeni z rezervo le dveh ur, med 14 in 00 po lokalnem času. »Vsakdo je natančno zadel svojo tarčo, preverjal svojo sposobnost zadetka in zanikanje območja [obrambni mehanizem]. Usposabljanje z živim streljanjem je bilo zaključeno zadovoljivo,« je v uradni izjavi objavilo poveljstvo vzhodnega teatra Ljudske osvobodilne vojske (EPL).
Pet od teh izstrelkov pa je padlo v vode japonske izključne ekonomske cone; nenavaden dogodek in glede na besedilo, ki so ga izdale kitajske oblasti, namerno. "To je resno vprašanje, ki zadeva nacionalno varnost novih držav in novih ljudi," je dejal japonski obrambni minister Nobuo Kishi, ki je akcijo opisal kot "izjemno prisilno". Japonska, ena največjih ameriških zaveznic in tradicionalna tekmica Kitajske, bo vodila zadnjo postajo azijske turneje Nancy Pelosi.
Sile Tajpeja bodo ostale v bojnem položaju in se bodo odzvale glede na sovražnikove premike, v koordinaciji z ZDA in drugimi zavezniškimi državami.
Nesoglasja so se preselila tudi na diplomatsko področje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je odpovedal za ta teden predvideno srečanje z japonskim kolegom Yoshimaso Hayashijem, saj naj bi G-7 kritiziral ustrahovanje azijskega velikana. "Nič ne more upravičiti uporabe obiska kot izgovora za vojaško agresijo v Tajvanski ožini," je dejal organ, ki šteje Japonsko med svoje članice.
PLA je več kot sto let mobilizirala lovce, bombnike in druga bojna letala, od katerih jih je 22 prečkalo srednjo črto zračne identifikacije po ponavljajočem se vzorcu. Prav tako je nekaj dronov vdrlo na otoke Kinmen, ozemlje pod nadzorom Tajvana, ki je najbližje najmanjšemu kontinentu.
Vojaške vaje so uporabile zračne in mornariške enote za zasedbo šestih območij okoli otoka in vdor v njegove teritorialne vode, v nekaterih primerih komaj 16 kilometrov od obale. Ta dejavnost izvaja hipotetično invazijo, ki bi zahtevala enega največjih amfibijskih napadov v zgodovini. Glede na ta scenarij bi bila ena od prednostnih nalog kitajskih oboroženih sil prekinitev komunikacije Tajvana s preostalim svetom, kot se to dogaja danes.
bojna drža
Obrambno ministrstvo Otoka pa je ponovilo, da bodo njegove sile ostale v bojnem položaju in se bodo odzvale glede na "sovražnikove premike" v koordinaciji z ZDA in drugimi zavezniškimi državami. Institucija je pozvala tudi k povečanju protokolov kibernetske varnosti glede na ponavljajoče se digitalne napade, usmerjene proti uradnemu portalu, napad, ki sta ga utrpela tudi zunanje ministrstvo in predsedniški urad.
China Claims je tako oddajal podobo moči, potem ko njeni odvračilni nameni niso prestrašili predsednika predstavniškega doma. Pelosi je med osebnim srečanjem s predsednico Tsai Ing-wen ponovila zavezanost ZDA, da bodo Tajvanu priskočile na pomoč. "Naša delegacija je prišla popolnoma jasno povedati, da ne bomo zapustili Tajvana," je izjavil. Režim meni, da je samoupravni otok uporniška provinca in nikoli ni opustil uporabe sile, da bi ga podjarmil.
Svetovalno podjetje 'Eurasia' je včeraj v poročilu poudarilo, da "vaje PLA predstavljajo stopnjevanje, saj v letih 1995 in 1996 v tajvanskih teritorialnih vodah ni bilo kitajskih vojaških vaj ali izstreljevanja raket." Napetost na tem območju od teh let ni dosegla podobne višine, ki jo je spodbudila tretja kriza v ožini. "Vendar so te operacije bolj performativni signali kot priprave na vojno." Nasilna uprizoritev brez primere, do katere so še vsaj trije prehodi.
