Iran je do Kurdov neusmiljen in pogrešanih jih je že več kot 5.000

Represija proti protestnikom v Iranu je prešla v novo fazo, bolj nevarno in brez nadzora. Uporaba Revolucionarne garde, veje iranskih oboroženih sil, ustanovljene za zaščito teokratskega sistema Islamske republike, na kurdskih območjih je povečala stopnjevanje nasilja v regiji in že narašča število smrtnih žrtev.

Kljub težavam v komunikaciji s pogostimi izpadi interneta, kot je bil prejšnji ponedeljek, aktivisti obsojajo krepitev represije homeinističnega režima v kurdskih regijah Irana. Ti isti aktivisti policijo obtožujejo namestitve helikopterjev in težkega orožja. Video posnetki, ki krožijo po spletu, prikazujejo, kako oblasti širijo napade na tem območju. Slike prikazujejo na desetine ljudi, ki tečejo in se poskušajo zaščititi pred močnim streljanjem.

V tem videu si lahko ogledate nekaj strelov in izpadov na ulici. Številke, ki jih pušča za seboj to stopnjevanje nasilja, so dramatične. Norveška skupina za človekove pravice Hengaw je organizacija, ki je bila zadolžena za spremljanje zlorab režima v iranskem Kurdistanu. V svoji objavi na Twitterju je objavil svoje tedenske slike tega, za kar pravijo, da so njegove državne sile odšle v mesta Bukan, Mahabad in Javanroud v provinci Zahodni Azerbajdžan, pri čemer je po mnenju aktivistov za človekove pravice, s katerimi se je posvetoval ABC, "obstajajo dokazi, da Iranska vlada izvaja vojne zločine.

Od začetka protestov 16. septembra je več kot 5.000 ljudi pogrešanih in najmanj 111 jih je umrlo v rokah državnih sil, vključno s 14 otroki, je potrdil Hengaw.

Mučenje in racije

Več poročil te organizacije je razkrilo oblike represije, ki jo izvajajo iranske vladne sile: sistematično,« obsojajo iz Hengaw.

Malo je znanega o pogrešanih osebah, zakaj so jih odpeljali in kam. Niso mogli vzpostaviti stika s svojimi družinami ali odvetniki, "toda zagotovo vemo, da so v najbolj grozljivi situaciji in da kršijo najbolj brutalno mučenje," je dejal tiskovni predstavnik Awyarja. organizacija.

Po navedbah te organizacije je znanih najmanj šest primerov mučenja, ki so se končala s smrtjo pripornikov. Brutalnost revolucionarne garde do demonstrantov je bila opažena v podrobnostih, ki so jih pripovedovali zdravniki in sorodniki izginulih. »V večini primerov so te ljudi udarjali s težkimi predmeti, predvsem s palicami po glavi. Pojavili so se z vsemi polomljenimi kostmi,« pravijo.

Opozorilo iranskih oblasti na kurdskih območjih ni nekaj novega. Ta regija, kjer živi štiri milijone ljudi, meji na Turčijo in Irak in "ima veliko zgodovino odpora proti Islamski republiki," pravi Awyar, mladi iranski aktivist, ki živi kot begunec na Norveškem. "Od prvega dne njegove vlade in po revoluciji leta 1979 je Kurdistan vedno nasprotoval režimu in vlada je Kurdom napovedala vojno," se spominja aktivist.

Viri iz revolucionarne garde so včeraj zagotovili, da bodo nadaljevali z bombardiranjem in napadi z brezpilotnimi letali na kurdske skupine v polavtonomni regiji iraškega Kurdistana, dokler ne bodo "odstranili" grožnje, ki jo predstavljajo, med kritikami Iraka zaradi kršitev njegovih suverenosti v teh operacijah, poroča iranska tiskovna agencija Tasnim. Poleg tega zgodovinskega rivalstva med kurdskimi območji in teheransko vlado je bil izvor tega protesta v mestu Saqqez v iranskem Kurdistanu, od koder je bil mladi Kurd Mahsa Amini.

Šlo je za Aminijevo smrt, medtem ko je bila v priporu moralne policije zaradi nepravilnega nošenja hidžaba, ki je redko rekla dovolj in se odpravila na ulice protestirati pod slogani, kot sta "Ženska, svoboda in življenje" ali "Smrt diktatorju".

Politična in družbena klima

Iranske oblasti so se trudile zadušiti protestno gibanje, ki je že na začetku izpodbijalo obvezno nošnjo naglavnih rut za ženske. Zdaj pa so šli še korak dlje in že pozivajo k družbenim in političnim spremembam na vseh ravneh iranske države. Vodstvo ajatole Alija Hameneija se sooča z največjim izzivom po islamski revoluciji leta 1979, z dvomesečnimi nasilnimi demonstracijami, ki se širijo po državi.

Iranske sile so se odzvale z zatiranjem, ki je po navedbah skupine Iran Human Rights iz Osla povzročilo najmanj 342 mrtvih, pol ducata ljudi je že obsojenih in več kot 15,000 aretiranih. Amnesty International in Human Rights Watch sta včeraj zahtevala, da države članice Sveta ZN za človekove pravice "nujno" vzpostavijo mehanizem preiskave in restitucije v Iranu, da bi obravnavale "zaskrbljujoč porast umorov in kršitev človekovih pravic".